# Države in režimi se sicer menjajo, šola na Slovenskem pa že od Marije Terezije poudarja pomen marljivosti in ubogljivosti

An episode of [Glasovi svetov](https://invisiblenetwork.ai/podcast/384355075), 4 Feb 2026, 51 min.

Audio: https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/26/DraveiRA_SLO_LJT_8164746_18830830.mp3

V času od konca 18. stol. do začetka druge svetovne vojne se je svet sicer nekajkrat obrnil na glavo, ključno moralno sporočilo, ki ga posredujejo izobraževalne institucije na Slovenskem, pa se slej ko prej ni spremenilo Znani francoski marksistični filozof Louis Althusser se je v zgodovino teoretske misli leta 1970 vpisal s trditvijo, da je &scaron;ola najpomembnej&scaron;i ideolo&scaron;ki aparat v moderni državi. To, rečeno zelo preprosto, pomeni, da se prav prek izobraževalnega sistema posameznice in posamezniki najbolj temeljito seznanimo ne le z življenjsko koristnimi znanji in ve&scaron;činami, ampak v &scaron;olskih klopeh tudi globoko ponotranjimo dominantna pravila obna&scaron;anja in mi&scaron;ljenja, ki omogočajo obstoječemu družbenemu redu z vladajočo elito na čelu in manj pa tudi bolj izkori&scaron;čanimi razredi pod njo, da se uspe&scaron;no obnavlja in krepi. Althusserjeva teza gotovo zveni intrigantno, ampak v kolik&scaron;ni meri, če jo pač postavimo v konkreten zgodovinski kontekst, tudi drži? To je vpra&scaron;anje, ki bo v leto&scaron;njem letu precej zaposlovalo sodelavke in sodelavce Slovenskega &scaron;olskega muzeja, saj na pomlad pripravljajo znanstveni simpozij, na katerem bodo pretresali vpra&scaron;anje, kako so se v poldrugem stoletju od Marije Terezije do začetka druge svetovne vojne v slovenski &scaron;oli spreminjali svetovnonazorski oziroma vrednostni poudarki, ki so jih učitelji in učiteljice predajali svojim učencem in učenkam. V tem kontekstu pa se zdi posebej pomembno vpra&scaron;anje, kako sta v habsbur&scaron;ki monarhiji oziroma, pozneje, v prvi Jugoslaviji za prevladujoč ideolo&scaron;ki pečat, ki naj ga &scaron;ola vtisne &scaron;olajočim, zdaj sodelovali zdaj tekmovali Cerkev in posvetna državna oblast. Kaj torej vidimo, če s tega vidika pretresemo zgodovino izobraževanja na Slovenskem od zadnje četrtine 18. do sredine 20. stoletja, smo v tokratnih Glasovih svetov preverjali v pogovoru z dr. Simonom Malmenvallom zgodovinarjem, teologom in rusistom, predavateljem na ljubljanski Teolo&scaron;ki fakulteti ter kustosom v Slovenskem &scaron;olskem muzeju. Foto: poslopje C. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani leta 1915; danes je to Gimnazija Poljane (Wikipedija, javna last)

Shows are listed from Apple Podcasts' charts and directory, and Podcast Index where it is used. Every show and episode belongs to its publisher and plays from the publisher's own feed; this site hosts none of them.
