# Podkast Finance 023: Agrobiznis - S prehransko varnostjo smo v Sloveniji na tankem ledu (Branko Ravnik)

An episode of [Podkast Finance](https://invisiblenetwork.ai/podcast/1185847197), 10 Mar 2026, 39 min.

Audio: https://anchor.fm/s/f48b8018/podcast/play/116627043/https%3A%2F%2Fd3ctxlq1ktw2nl.cloudfront.net%2Fstaging%2F2026-2-9%2F419613703-44100-2-4b3cb463c0ccd.mp3

Slovenska prehranska veriga je vse prej kot trdna. Delež slovenskih blagovnih znamk na trgovskih policah se zmanjšuje, delež v Sloveniji pridelane hrane drastično upada tudi v javnem sektorju, kmet v verigi preskrbe s hrano še naprej ostaja najšibkejši člen. Kako te trende obrniti v prid kratkim verigam, smo se pogovarjali z Brankom Ravnikom, varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. V drugem letošnjem Agrobiznis podkastu ga je gostila novinarka Jana Petkovšek Štakul.

## Transcript

[0:00] Dobrodošli v novem agrobiznis ovem podkastu.
[0:04] Naš gost je Branko ravnik. Varuh odnosov v verigi preskrbe
[0:08] s hrano petletni mandat je ravnik nastopil sredi maja 2024.
[0:12] Večina deležnikov v kmetijski dejavnosti in med živilci pravi,
[0:16] da bi zaradi kompleksnosti področja in nujne vztrajnosti,
[0:20] saj se stvari v prehranski verigi premikajo počasi težko
[0:24] imeli boljšega varuha. Celotna profesionalna pot branka
[0:32] ravnika, sicer inženirja kmetijstva smer živinoreja, je
[0:36] potekala predvsem na področju kmetijstva in razvoja podeželja.
[0:41] Od vodje kmetijske svetovalne službe Slovenije, direktorja
[0:45] kmetijsko gozdarskega zavoda v Kranju, direktorja direktorata
[0:49] za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu do državnega
[0:52] sekretarja in direktorja kmetijsko gozdarske zbornice
[0:56] Slovenije. Nedavno je zaključil službovanje
[0:59] na turizmu bohinj, kjer je bil svetovalec na področju
[1:02] kmetijstva. Lepo pozdravljeni.
[1:04] Lep pozdrav. Veliko govorimo o prehranski
[1:08] varnosti in kratkih verigah, ki je dejansko smo.
[1:13] Torej glede prehranske varnosti smo v situaciji, ki je ne vliva
[1:17] mnogo, če tako rečem upanja. Mi smo popolnoma vpeti v
[1:22] globalne trge in dejansko delovanje na način, da bi
[1:29] preferiral razvoj lokalnih lokalne preskrbe ni v fokusu,
[1:34] ampak. To je nekako logično.
[1:35] Na ta način se družbeni red razvija, torej èe je pa dejstvo
[1:41] ne, če bi se karkoli zelo zalomilo, a ne smo na tankem
[1:46] ledu, vendar hkrati treba seveda povedati, da bi se to zgodilo ne
[1:50] samo na sektorju hrane, ampak tudi na marsikaterem drugem
[1:53] področju, in pa da se takrat stvari popolnoma spremenijo.
[1:58] Prioritete postanejo povsem drugačne.
[2:00] Torej prehranska varnost pomeni, ali se lahko v kriznih časih.
[2:05] Em preskrbiš ampak zaenkrat bi lahko rekel, da glede na to, da
[2:11] se stvari tako spremenijo v takih trenutkih ee in glede na
[2:16] stanje panoge stanje sektorjev in vsega tega bi rekel, da nam
[2:22] da ne bi bili lačni, vendar bi se pa ee dobavne poti zelo
[2:28] otežile. Če bi se odločali, da bi svoj
[2:32] glas na prihajajočih volitvah dali na temelju izdelana
[2:36] politike za prehransko varnost s poudarkom na kratkih verigah.
[2:41] Bi sploh imeli koga, ki bi mu lahko zaupali svoj glas?
[2:45] Ali ste sploh v teh zadnjih soočenjih zasledili koga, ki se
[2:50] s tem resno ukvarja? Očitno so družbi pomembnejše
[2:54] druge teme kot to, ampak v resnici se ne ukvarjam z
[2:59] vprašanjem predvolilnih obljub oziroma izjav.
[3:03] Bolj me zanima dejansko, kaj kdo napravi takrat, ko je na oblast
[3:09] in zdaj. Pravzaprav je možno ugotoviti za
[3:11] vse, ki kandidirajo ee, kako se v preteklosti se tega vprašanja
[3:16] loteva? Temu, ki je srčika temi, ki je
[3:21] srčika najinega pogovora danes prehranska veriga.
[3:25] Kdo je pravzaprav v tej verigi po vaših ugotovitvah najšibkejši
[3:30] člen? Tega dvoma ne pri nas, ne na
[3:33] evropski ravni, ne na svetovni ravni.
[3:35] Je to seveda kmet oziroma prvi, ki je proizvajalec.
[3:39] Ta je vedno najbolj na udaru ee. Če pogledamo po vseh vidikih, se
[3:44] pravi zunanji dejavniki, kot so cene ee inputov oziroma pač
[3:51] materialov, ki jih potrebuje in vse ee imajo izjemno ee ee
[3:59] variabilnost, se pravi zelo nihajo in.
[4:04] Tega pogosto ne more niti pretvoriti svoje svojo oceno.
[4:07] Vsi, ki so nad njim eeso dejansko močnejši ali pa vsaj
[4:12] praviloma močnejši deležniki in na splošno velja na eu.
[4:17] Ravni tudi, da je kmet najšibkejši člen in ne samo
[4:20] velja to dejansko tudi drži zdaj.
[4:23] Kaj je to sicer pomeni za za dolgoročni ee obstoj ti panoge?
[4:30] Je pa drugo vprašanje in zato imamo tudi močne politike, ki
[4:33] seveda poskušajo. Ustvariti neko okolje, ki bi
[4:36] bila bolj stabilna za ta najšibkejši člen v verigi.
[4:40] Je pa res, da so v tej verigi prav poseben izziv.
[4:43] Trgovci tudi sami èe veliko skušate delati z njimi in tukaj
[4:48] tudi država pravzaprav preteklosti ni bila v pravo
[4:51] podporo. Pred leti smo se veliko
[4:54] ukvarjali s košarico, ki je merila 15 osnovnih proizvodov in
[5:00] je pravzaprav prinesla popolno nasprotje temu, kar je bil njen
[5:03] namen. Trgovci so potem med seboj
[5:05] začeli tekmovati. Kdo bo imel nižje cene in te so
[5:10] pogosto padle na prav bizarne nizke ravni.
[5:14] Te akcije so v bistvu čisto razvrednoti prehrano.
[5:18] Košarice ne merimo več, ampak pritiski na cene so pa izjemni.
[5:25] Ta občutek oziroma ta preferenca pri potrošnikih je ostalo
[5:30] oziroma se nekako vtisnila ne. Če smo prej še govorili o tem,
[5:34] da je poreklo izjemno pomembno v očeh potrošnika in so potrošniki
[5:38] to tudi sami priznavali. Ne glede na to, kako so se
[5:42] kasneje odločali pri samem nakupu, pa smo danes v
[5:47] situaciji, ko je cena tisti ključni dejavnik za ee, pri
[5:52] nakupni odločitvi in. In to ostane tudi se pravi.
[5:58] O tem se tudi o tem tudi sam to tudi sami priznavajo.
[6:02] Ne torej eea ima to za posledico in bo kar precej časa minilo, da
[6:07] bo, da se bo ta pozornost preusmerila nazaj na tiste prave
[6:12] vrednote hrane. Je pa dejstvo še drugo, ne da se
[6:17] je. V tem času je bilo zelo tako
[6:20] kritično obdobje inflacija dvigi cen stroški na celotno na
[6:26] celotni ravni. So se dvigali.
[6:28] Praktično so se vsi stroški v sami pridelavi predelavi
[6:34] prenašali potem tudi ee postopoma v končne proizvode.
[6:39] In seveda ta cenovna. Ta cenovni pritisk je bil
[6:42] izjemen odziv potrošnikov, tudi nekako logičen, a ne torej ee.
[6:47] Kako bo naprej ali bo možno stabilizirati?
[6:52] To je veliko vprašanje in dvom in zaradi tega, ker ta nihanja
[6:56] in pa odvisnost od. AA razmer na svetovnih trgih je
[7:02] tako in ta negotovost je tako visoka, da lahko pričakujemo ta
[7:07] nihanja še naprej in seveda potem tudi odziv in občutljivost
[7:12] na ceno tudi v prihodnje. Em parlament oziroma državni
[7:17] zbor je novembra lani sprejel zakon o hrani.
[7:21] Ta vključuje prepoved prodaje kmetijskih in živilskih
[7:25] proizvodov, pod nabavno ceno ste s tem pravzaprav zadovoljni
[7:29] oziroma ali ste s tem lahko zadovoljni?
[7:31] Zato, ker eksplicitno namreč zakon zakon še vedno ne ee
[7:37] opredeljuje tega kot nedovoljeno ravnanje.
[7:41] Ja torej zadovoljeno toliko, da se je vprašanje sploh naslovilo
[7:46] ee, vendar ne nepopol. Povsem zadovoljen zaradi tega,
[7:50] ker èe ne govorimo o prepovedi. Ne torej, saj sama ee prepoved
[7:57] prodaje pod nabavno ceno oziroma sama praksa prodaja pod nabavno
[8:02] ceno v temelju ni sporna in ni vprašljiva ee problematične
[8:07] nastane takrat, kot ko lahko s tem posledično vplivamo.
[8:12] Na odnos do nekega artikla oziroma skupine artiklov, če se
[8:17] ee sistematično ee dogaja v neki panogi in pravzaprav sem v letu
[8:24] ee 24 25 zasledil tako prakso pri zelenjavi in takrat nato
[8:28] začel opozarjat ee. Dejansko so trgovci tekmovali
[8:33] med seboj, kdo bo imel cenejšo zelenjavo in v tem primeru je
[8:38] seveda pri nekaterih šlo za znižanje cene.
[8:44] V lastno. Ko rečemo temu škodo, a ne ee,
[8:49] ker je pa posledično izvajalo močan pritisk in tam, kjer tisti
[8:54] niso bili pripravljeni pod nabavno ceno.
[8:57] Seveda so pritisnili na ee dobavitelje in se je začela neka
[9:02] spirala pritiskov navzdol ee, ki si je začela pač s to prakso in
[9:08] je kot taka seveda lahko sporna. Torej ee načelno je tako.
[9:15] Vsaj moja ugotovitev je taka, če v zakonu piše, da je nekaj
[9:18] prepovedano. Se tisti deležniki, ki so
[9:22] najmočnejši na trgu, tega res držijo in takih praks ne
[9:26] izvajajo. In tudi praksa izvajanja zakona
[9:31] o kmetijstvu je pokazala, da je izmed vseh 27 praks, ki so
[9:34] naštete v zakonu prag in so dejansko pred pred tem, ko je
[9:40] zakon začel veljati, jih je bilo možno zaslediti.
[9:42] Postopno ima usahnile in so se našle nove prakse, ki jih pač
[9:48] zakon ne prepoveduje. In skozi tiste prakse nadaljuje
[9:53] nek pritisk na dobavitelje, vendar kot rečeno, bo pač
[10:01] dikcija, kakršna zdaj je AA, jo bo potrebno dokončno do konca
[10:07] izpeljati in v naslednjem letu oziroma v letošnjem letu
[10:10] ugotoviti, ali se bo nadaljeval ta zakonodajni postopek.
[10:17] Čaka. Ja pravzaprav ne samo mene tudi
[10:22] ëe tudi ministrstvo, ker moramo, moramo vladi poročati o tem, kaj
[10:28] smo zasledili na trgu. Pravzaprav mi je to kot neka
[10:31] dobrodošla aktivnost, saj zaradi nje ee več pozornosti namenjen
[10:37] tudi spremljanju posameznih. Aktivnosti akciji recimo
[10:44] nenavadnih cen, ki so mi potem osnova za raziskavo, zakaj do
[10:49] njih pride, kako do njih pride in mi bo pravzaprav ta naloga na
[10:54] nek način pomagala bolje razumeti tudi odnose v regiji.
[10:59] Da ostane vaše malčke malček na trgovskih policah.
[11:03] Meni osebno se zdi, da pada delež pravzaprav slovenskih
[11:07] blagovnih znamk na trgovskih policah.
[11:12] Kaj pa pravzaprav vi opažate? Ja ta trend, ki se meni zdi, da
[11:16] je ustrezno ali vi ugotavljate kako drugače?
[11:21] Ugotavljam samo s popisom ee ki ga opravi varuh in ta popis
[11:26] temelji na številu popisanih artiklov.
[11:29] V nekem trenutku. Popisi so bili izvedeni v letu
[11:34] 2018, 23 in 25 in kaže seveda na to, kar je javno znano, da
[11:39] obstaja razlika med tipom ee trgovskih organizacij oziroma
[11:43] trgovcev. Diskontni trgovci imajo velik
[11:47] delež. Lastnik blagovnih znamk, kar je
[11:55] seveda del poslovnega modela, na katerem temelji njihovo
[11:59] poslovanje, torej ee način delovanja diskontnih trgovcev je
[12:04] seveda čim cenejša. Stori opravi čim cenejšo
[12:09] storitev z izdelki, na katere imaš v čim večji meri vpliv na
[12:15] stroške in èe in struktura v prodaji recimo temu relativno
[12:22] skromna ne če ima. Èe klasični trgovec 30.000
[12:26] izdelkov. Ponudbi jih ima diskontni
[12:29] trgovec 3000 in med temi se to je seveda potem optimirano ee in
[12:36] pri klasičnih trgovcih je delež trgovskih blagovnih znamk nižji,
[12:41] se pravi neki tretjinski in se bistveno ne spreminja, kakšen
[12:46] procent raste, ampak ne pa drastično.
[12:50] Vendar le ta ponudba temelji tudi na široki e ena ponudbi.
[12:55] Širokega števila artiklov, ki daje potem potrošnikom možnost
[12:59] izbire ee glede na njihove preference oziroma pričakovanja,
[13:05] torej èe pri klasičnih trgovcih imaš veliko izbiro možnost,
[13:10] seveda tudi več cenovnih skupin pri diskontnih trgovcih.
[13:16] Èe se je seveda struktura ponudbe nekoliko drugačna.
[13:23] Mogoče naši bližnji sosedje em kaj boljši?
[13:27] V tem so njihove prakse bolj usmerjene v kupovanja lokalnega
[13:32] in je kupec tudi bolj lojalen lokalno pridelanim hrani in
[13:37] izdelkom. Moram reči, da tudi mene zanima
[13:41] zelo jasnega podatka o tem nimam em in to je bil tudi ena od
[13:47] razlogov, da sem se odločil letošnjem letu em izpeljati
[13:52] posvet, na katerega bom povabil uradne organe naših sosednjih
[13:57] držav, ki jih bom prosil. Za vas.
[14:01] Sem jih prosil, da bi predstavili njihova prizadevanja
[14:04] za bolj pošten poštena razmerja v verigi in na kakšen način se
[14:10] lotevajo tudi tega vprašanja. Urejanje odnosov znotraj verige
[14:13] namreč zdaj mineva 4. Leta od uveljavitve direktive o
[14:20] nepoštenih trgovskih praksah. Komisija je v lanskem letu
[14:24] naredila oceno izvajanja direktive in bo letošnje leto
[14:29] primeren trenutek tudi za razpravo o tem, kako na eu ravni
[14:34] in na ravni posameznih držav naslavljati to vprašanje, tako
[14:39] da te izkušnje bodo seveda zelo dobrodošle tudi pri.
[14:42] Naših aktivnostih naprej. Velik potencial za nabavo
[14:48] oziroma uporabo lokalno pridelane hrane je javni sektor
[14:52] ee tale podatek kar veliko pove vse javne ustanove v Sloveniji
[14:57] pripravijo ee dvesto 19 milijonov obrokov na leto, javne
[15:03] ustanove pa za hrano porabijo kar 415 milijonov evrov na leto.
[15:09] Em žal priti do podatkov o tem, Kakšna je struktura nabave glede
[15:17] na poreklo. Skorajda mislim, da ni mogoče,
[15:21] saj sam ga še nisem zasledil, tako da sem si pomagal s
[15:26] statističnimi podatki in nacionalnim računom, ki ga
[15:30] opravlja statistika in po teh podatkih moram reči, da me aa.
[15:36] Da sem zaskrbljen no torej AA če gledam nacionalni račun za leto
[15:41] 2010 in ga primerjam 2020 javni zavodi em so je je upad
[15:46] nacionalne preskrbe na področju hrane in pijač iz 54 na 32 %.
[15:55] Torej to to je izjemno veliko in kaže na to, da je pot, da bi
[16:02] bilo potrebno ta podatek. Detajlne preveriti oziroma
[16:10] vzpostaviti mehanizme, ki bi lahko dali dale boljše podatke.
[16:15] Spet po drugi strani, ko se poslužujem podatkov iz erarja,
[16:21] ki ki kaže na poslovanje javnih zavodov s em nosilci različnih
[16:28] dejavnosti, ki so pač zavezani k javnim naročilom, kažejo na to,
[16:33] da so pri večjih naročnikih zelo dobro prisotni em.
[16:39] Steberni nosilci živilska predelovalna industrija, torej
[16:43] vse mlekarne naše mesnopredelovalna podjetja èe,
[16:48] se pravi pekarne oziroma živilskopredelovalna industrija,
[16:53] ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, imajo relativno
[16:56] oziroma so dobro zastopana predvsem v teh večjih pri
[17:00] manjših odvisno od regije, ampak tam so bolj vezani na
[17:05] distributerje oziroma veleprodaja veleprodajo čimprej
[17:10] sadju in zelenjavi je. Predvsem ta temelji predvsem na
[17:14] veleprodaji in seveda s tem povezani.
[17:17] Tudi èe predelani proizvodi. Ne torej èe je zelo odvisno od
[17:22] sektorja em, kakšni so ti deleži in zdaj lahko samo ugibamo, kako
[17:29] kakšno je zadaj tudi poreklo ne, ker ni nujno, da slovenski
[17:35] dobavitelj uporablja za dobavo v javne zavode izključno surovine
[17:40] slovenskega izvora in zaradi tega.
[17:43] Je seveda vprašanje, ki bi mu kazalo nasloviti več pozornosti,
[17:49] da bi do tega podatka tudi prišlo.
[17:53] Javnega sektorja s slovensko pridelano hrano je bilo zadnja
[17:56] leta kar veliko, so pravzaprav znane neke rešitve, ki jih boste
[18:02] skušali tudi vi v dialogu z drugimi deležniki nekako
[18:05] izpeljati. Sem se ukvarjala precej v tem
[18:09] mandatu, tudi vlada. Kako izboljšati oziroma tudi
[18:15] zagotavljanje, ki so ključni glavni razlogi, torej, če na
[18:19] kratko povzamem. Glavni razlog je, da se sistem
[18:23] nabave potrošnje in vsega ostalega, kar je vezan na hrano,
[18:27] pomembno spremenil v pač teh tem obdobju.
[18:30] V teh desetletjih se pravi in se prilagodil na način, kjer ima
[18:36] malo število dobaviteljev. Ëe dnevno ali pa redno dostavo.
[18:44] In torej dobavljajo artikle, za katere je potrebno manj časa za
[18:50] pripravo, recimo torej v tem času je manj zaposlenih, ki se
[18:55] ukvarjajo s tem ni skladiščnih kapacitet in tisti, ki se
[19:00] ukvarjajo z naročanjem, morajo upoštevati relativno zapleteno
[19:04] zakonodajo ee in imajo premalo časa, da bi se s tem vprašanjem
[19:10] ukvarjali. Torej, sistem je naslovljen na
[19:14] drug način dobave v. V javnem zavodu in če bi hoteli
[19:19] seveda tukaj karkoli spremeniti, bi morali v celoti skozi celo
[19:24] skozi celotno verigo v javnih zavodih tudi spremeniti,
[19:28] spreminjati vsebine. Recimo že skoraj desetletje.
[19:34] Že takrat, ko se je zaznalo, da bi prav z ozaveščanjem,
[19:39] osveščanjem in pa orodji, ki bi bili v podporo naročanju lahko
[19:44] naredili pomemben premik. Takrat je gospodarska zbornica.
[19:48] Vpeljala tako imenovani katalog živil.
[19:52] Izjemno veliko truda vložila v tudi osveščanje ozaveščanje,
[19:57] informiranje èe pa po 10. letih ee lahko ugotavljamo, da imamo
[20:04] še veliko za postoriti, ker konec koncev lahko em ena taka
[20:10] inštitucija, kot je zbornice, lahko samo del teh aktivnosti
[20:14] prevzame nase vse ee vse, kar je vezano na zakonodajo na način
[20:21] dela v javnih zavodih na čas, ki mu.
[20:24] No to namenijo na število zaposlenih, se pravi
[20:27] sistemizacijo in vse ostale stvari.
[20:29] Seveda na to lahko vpliva samo lastnik oziroma država.
[20:34] Zaradi vsega naštetega, kar ste tako zelo lepo povedali na nek
[20:40] način v krču. Tudi organizatorji prehrane v
[20:43] šolah. No premalo časa, da bi resno se
[20:48] ukvarjali s temi vprašanji ee. Seveda se ukvarjajo z vprašanji
[20:54] ee, ki so vezana na smernice prehranske in tako naprej.
[20:58] Tisti ta drugi del od kod prihaja, kje so surovine, kaj je
[21:02] poreklo in kdo so dobavitelji in tako naprej.
[21:05] Za ta del je pa absolutno premalo časa je, na drugi strani
[21:10] jih delno omejuje tudi zakonodaja.
[21:13] Vsem tem sistemu, ki je očitno zdaj res nekako dobro.
[21:17] Živi sploh lahko znajde neka kmetija ali pa nek predelovalec,
[21:22] ki bi se rad vpel v to verigo. Ne vem, da bi redno vozil v šole
[21:28] kakšne druge javne zavode. Je bolj kot ne prepuščeno ena na
[21:33] ena iznajdljivosti oziroma em pripravljenost in oče tako reče
[21:39] torej nekdo, ki bi si želel dobavila to javne zavode in èe
[21:45] to lahko tudi stori, AAV izločenih sklopih ima to tudi
[21:49] možnost. In če ima na drugi strani
[21:51] posluh, je to mogoče in take prakse seveda obstajajo, jih ni
[21:56] malo ee, obstajajo tudi prakse, kjer se več kmetov poveže med
[22:01] seboj in potem skupaj. AA zagotavljajo ponudbo in
[22:07] obstajajo prakse, kjer to počnejo zadruge oziroma ee s
[22:11] strani kmetov em organizacije, ki zastopajo kmete.
[22:15] Torej obstaja kar veliko teh praks je pa to bolj kot ne
[22:21] rečemo nesistemski pristop ee. Drugače pa je kar nekaj kmetij v
[22:27] javnih zavodih seveda. Ob tem ne samo ob izzivu, da je
[22:32] treba zagotavljati dovoljšne količine in to redno.
[22:35] Je tudi pač zbiranje, skladiščenje, hlajenje,
[22:38] distribucija ni dovolj em lokalnih logističnih centrov, ki
[22:44] bi združevali ponudbo več kmetov.
[22:46] Se vam zdi, da zna biti odgovor na to tudi razpis, ki ga
[22:50] kmetijsko ministrstvo pripravi, pripravlja prav za organizacije
[22:55] pridelovalcev proizvajalcev. Kolikor sem seznanjen, je bil to
[23:01] ena od namenov. Čeprav tu vendarle imamo
[23:06] regionalno zastopano, relativno dobro za druge, ki bi z lahkoto
[23:11] prevzame oziroma dejansko tudi prevzemajo te naloge ne, torej
[23:15] je bolj vprašanje sistema kot celote èe in pa ali in v kateri
[23:23] fazi se vključi potem taka organizacija v cel sistem ali
[23:28] kot ena? Od nosilcev sklopa, ker pomeni,
[23:33] da morajo morajo biti potem sklopi prilagojeni oziroma če
[23:37] niso prilagojeni, pomeni, da se mora tudi zadruga ukvarjati z
[23:42] vprašanjem, kje bo. Od kod bo prišla roba takrat, ko
[23:46] ne bo s strani njihovih, ko jo ne bo stran njihovih članov, kar
[23:50] pa ni dobro in dobi neko vlogo grosista.
[23:53] V tem primeru em torej prilagojeni ee prilagojen
[23:58] izklopi ali pa delovanje v okviru izločenih sklopov.
[24:05] Kar pa vem, imajo seveda zadruge odlično priložnost in kaže,
[24:11] seveda tudi ta vidik spodbujati. Bi pa.
[24:16] To nekako kar govorite se pravi razdeljeni sklopi šolam in
[24:20] bolnišnicam verjetno le dalo nekaj več zagona in bi bili
[24:24] lahko potem bolj stabilen odjemalec.
[24:28] Namen kataloga iz izobraziti oziroma usposobiti tiste, ki se
[24:32] ukvarjajo z naročanjem, da znajo oblikovati sklope na način, da
[24:38] lahko posežejo po lokalnih dobaviteljih.
[24:41] Mislim v širokem pomenu lokalnih dobaviteljev, se pravi od
[24:47] kmetij, kmetij z dopolnilno dejavnostjo, živilsko
[24:49] predelovalnih podjetjih, manjših in večjih.
[24:52] Seveda kar vse oblikuje lokalno ponudbo.
[24:56] Mateja ča lušič in obrambnim se pravi kmetijska ministrica in
[25:01] obrambni minister gospod Borut Sajovic sta pred dnevi podpisala
[25:05] sporazum o dveletnem pilotnem projektu sicer.
[25:09] S katerim bo vsaj 30 % hrane, ki jo bo slovenska vojska naročila
[25:14] za vojašnico v Kranju, pridelane v Sloveniji.
[25:18] Je to po vašem mnenju pravi korak do kratkih prehranskih
[25:22] prehranskih verig. Podatkih iz erarja je že sedaj v
[25:28] tem sistemu ministrstva za obrambo relativno veliko
[25:32] slovenskih dobaviteljev. Ne, torej dejansko mi niso znani
[25:36] podatki, kolikšno od celo glede na porekla živil, ki jih ee ee
[25:45] slovenske vojašnice ëe nakupujejo.
[25:48] Torej vsaka usmeritev vsako em prizadevanje za to, da se
[25:55] sistematično vzpostavijo. Ee tokovi.
[26:00] Em, ki bodo upoštevali poreklo lokalno poreklo so dobrodošli.
[26:06] Žal imam premalo informacij in zdaj, če tisto, kar je bilo
[26:10] predstavljene predvsem platforma, ampak če govorimo o
[26:13] platformah, mislim, da imamo tega v Sloveniji že kar precej
[26:17] in bi bilo treba energijo posvetiti predvsem tem razmerjem
[26:23] in odnosom ee bolj kot pa samemu orodju za pridobivanje
[26:29] ponudnikov. Oziroma za potem posredovanje
[26:34] oziroma zbiranje teh ponudb, torej bila forma, je kot že
[26:38] omenjeni katalog, v katerega je vključen, so vsa živilska
[26:41] podjetja, potem tudi kmetije, ki so pripravljene ee sodelovati z
[26:46] javnimi zavodi in pa celoten zadružni sistem ee s svojimi
[26:52] kmetijami in pa seveda s svojimi živilsko predelovalnimi obrati.
[26:56] Torej kmetijska zbornica ima tak tako platformo.
[27:01] Zadružna zveza torej informacijo o tem, kdo je dobavitelj, je
[27:06] dovolj. Tudi ministrstvo ima platformo v
[27:08] okviru sheme izbrana kakovost oziroma naša super hrana, tako
[27:14] da ee vedenja o tem, kdo na trgu je, je bolj kot ne dovolj in so
[27:20] zdaj vprašanja predvsem, kako okrepiti zavedanje o tem, da
[27:27] poreklo da je poreklo pomembno. Do septembra lani ste bili tudi
[27:32] član evropskega ekonomsko socialnega odbora.
[27:35] Kjer ste delovali na področju trajnostnih prehranskih sistemov
[27:39] in pravičnih praks v agroživilski verigi.
[27:43] Kako spremljate trenutno trenutno krizo v mlekarski
[27:46] industriji? Ja em.
[27:51] Torej skrbi me do kje bo šla ee cena navzdol.
[27:56] Dejstvo je, da je ta panoga v celoti odvisna od trendov
[28:04] globalnih trendov in da se je zgodilo to, kar se je ob
[28:08] pomanjkanju eeso seveda cene šle navzgor in to močno ee in to je
[28:16] spodbudilo oziroma zgodilo se je pač, kar se je zgodilo in
[28:20] proizvodnja je narasla in zdaj cene padajo in.
[28:24] Vprašanje je, kje se bo to ustavilo in ali bo potrebno
[28:28] ukrepanje in če bodo cene nezadržno padale še naprej, bo
[28:35] potrebno seveda ukrepati. Bi lahko znotraj slovenskega ali
[28:39] pa recimo širšega lokalnega okolja našli?
[28:41] Ne vem kakšno rešitev. Pač vse te politike sodijo ena
[28:47] na eu trgih. Tudi mi smo celoti del
[28:51] globalnega trga, tako da učinki ali pa ukrepi na na določene
[28:56] situacije se izvajajo samo na eu ravni.
[29:00] Bom v mislih malček potegnila nazaj na vaše v vaše začetke
[29:07] naloge varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano ste za petletni
[29:10] mandat prevzeli 15. 5. 2024 kakšne cilje ste si postavili
[29:15] tedaj in kako uspešni sta bili tisto leto?
[29:20] Ja na začetku sem se postavil take globalne strateške cilje,
[29:26] in sicer 3 em prvi tak je ničelna toleranca do nepoštenih
[29:32] praks vključuje tudi nedovoljena ravnanja em.
[29:36] Drugo je nekako oblikovanje nekega mehanizma sheme, ki bi
[29:43] pripeljala poslovni model, ki bi jim v shemi izbrana kakovost
[29:48] oziroma pri ekoloških proizvodih.
[29:51] Pripeljal do poštene cene za kmeta in tretja prioriteta so
[29:59] lokalne preskrbne verige in njihovo krepitev.
[30:02] Torej, če gledam, sem glede prvega, sem dosleden.
[30:08] Glede na to, da opravljam kar veliko razgovorov oziroma imam
[30:13] že občutek, da mi deležniki zaupajo tudi kakšno informacijo,
[30:18] èe to potem prenašam naprej po verigi.
[30:22] Oziroma če je potrebno tudi preko inšpekcije za to
[30:26] pristojne. To je agencija za varstvo
[30:28] konkurence. Z njimi dobro sodelujem v tem
[30:32] delu ee glede drugega ee moram reči, da sem še precej na
[30:38] začetku, vendar se mi nekako stvari počasi odpirajo.
[30:42] Èe sem prepričan sem, da je izbrana kakovost, tista prava
[30:46] stvar to, da to postaja, da to je nek temeljni oziroma osnovna.
[30:55] Ja ali pa baza, na kateri kaže gradit slovensko kmetijstvo tudi
[30:59] naprej, glede tretjega sem pa tudi optimist no.
[31:03] Veliko se govori o nujnosti krepitve lokalnih preskrbnih
[31:07] verig in dejansko v tej smeri tudi delano, tako da ee stvari
[31:12] gredo v pravo smer. Vendar so bile to nekako take
[31:16] dolgoročne usmeritve. Iz selina jeseni lani ste med
[31:22] drugim rekli tudi vse česar koli sem se lotil, se odvija strašno
[31:28] počasi oziroma prepočasi. Katere cilje ste si torej
[31:31] postavili potem za letos? Katere aktivnosti bo izvajal v
[31:35] letošnjem letu, zelo natančno določa že zakon o hrani, ki
[31:40] specificira aktivnosti varuha. Ena ključnih je mesečno
[31:47] obiskovanje vsaj 5 deležnikov, kar je tudi podlaga potem za.
[31:51] Odločanje o tem, ali se kakšne prakse začne raziskovati kot
[31:57] nepoštene, škodljive in tako naprej kot tudi za izdelavo
[32:01] mnenj oziroma pobud v letošnjem letu pripravljam 2 pobudi.
[32:06] Ena je na področju zelenjadarstva, kjer sem
[32:10] prepričan, da bi moral biti to sektor, za katerega bi se moral
[32:15] odločiti, odločil, da je strateški in druga pobuda je na
[32:19] področju turizma, kjer mislim, da je.
[32:22] Glede na to, da smo država, ki stavi na lepo pokrajino in pa
[32:28] dobro ga dober gastronomski, dobro gastronomsko izkušnjo,
[32:34] nekaj, kar bi moralo imeti ozadju tudi lokalne proizvode
[32:39] oziroma poreklo njihovo poreklo, čemur nismo priča, to je dejstvo
[32:45] ee pripravljam tudi 2 posveta ena že prej omenjenega in
[32:50] drugega, predvsem na temo. Izzivov in priložnosti za
[32:55] hribovsko kmetijstvo, ki bi moralo iti nekako oziroma bi bil
[33:01] to moj prispevek ov v kot kamenčka v mozaiku prizadevanj
[33:07] za boljši položaj ee kmetov v tem območju seveda èe v programu
[33:15] imam sodelovanje tudi na nekaj okroglih mizah, kjer
[33:20] predstavljajo stališča na spletni strani.
[33:23] Se malo bolj aktivno obnašati in več komentirat, več objavljati
[33:29] tako naprej. Torej cilji sledijo logiki teh
[33:34] vnaprej teh prej omenjenih em prioritet.
[33:40] Odprti ste za pobude, res ee, kot ste sami rekli, sodelujete
[33:46] pri različnih iniciativah. Sprejemate nenehno različne
[33:50] pobude, je mogoče reči, iz katerih delo ali pa kateri
[33:53] deležniki se mogoče najpogosteje?
[33:55] Obračajo na vas, s kje prihaja največ pobud.
[34:00] Skušam biti ee, ali pa enako veliko časa posvečat vsem torej,
[34:07] kar se tiče pobud, je mogoče živilska ali pa ta predelovalni
[34:11] del bolj aktiven èe tisto. Kjer jaz dajem pobudo, mogoče
[34:18] trgovski sektor ee tisti, kjer je bolj zastopan ee, ko gre pa
[34:25] za primarno pridelavo, so pa bolj vprašanja, kako sistemsko,
[34:31] ampak ko bolj sistemsko v tej panogi v tem sektorju pristopa.
[34:35] Torej moje mnenje je in to sem zapisal tudi v em v zapis o
[34:43] viziji kmetijstva, da bi dejansko se morala začeti na
[34:47] področju kmetijstva. Ukvarjati izključno z
[34:49] vprašanjem, kdo proizvaja hrano za trg in temu nameniti potem
[34:56] tudi politike spodbujanja razvoja.
[34:59] Seveda ne za mari zanemariti tudi ostalih, vendar politike,
[35:03] ki naslavljajo tiste, ki proizvajajo za trg, in tiste, ki
[35:08] so seveda predvsem ali samooskrbni samopreskrbni
[35:13] oziroma ee. Je njihova prioriteta trajnostni
[35:18] način kmetovanja rabijo drugačne politike kot tisti, ki se, ki so
[35:23] s svojo dejavnost usmerjajo s proizvodnjo na trg.
[35:28] Parlamentarne volitve so pred vrati em s kakšnimi občutki,
[35:32] željami, ambicijami ali pa z kolišen deležem optimizma.
[35:37] Pravzaprav vstopate v to leto ali pa v obdobje prihodnjih let.
[35:42] Kar se tiče če govoriva ne o prehranski varnosti.
[35:47] Em nimam nimam občutka. Torej moram reči, da potem ko
[35:54] bo, ko se bo vedelo, a ne kdo bo prevzel ta resor ee imam kar
[36:01] precej stvari, precej gradiva, pripravljenega za to, da lahko
[36:06] aktivno pomagam tudi pri oblikovanju ee politik,
[36:10] oblikovanju stališč in česarkoli imam dovolj znanja in vedenja o
[36:15] tem ee seveda zanimalo. Zanimali mi bodo pa sem seveda
[36:21] tisto, kar bo na začetku mandata postavljeno kot prioriteta.
[36:26] Se vam zdi, da bi morala država z vsemi deležniki pravzaprav več
[36:30] delati na ozaveščanju ee končnih uporabnikov o pomenu lokalne
[36:36] hrane? To je torej stalna naloga,
[36:41] vendar. Občasno že izgubljam upanje, da
[36:47] je možno karkoli storiti v tem delu in rabimo nekaj, kar bo
[36:56] zelo pomembno ali pa zgoditi. Se mora nekaj zelo pomembnega,
[37:01] da se bo spremenilo karkoli v zvezi s tem.
[37:05] Jaz upam, da to ne bo kaj kar bo na slabo, ampak z nekim z nekimi
[37:12] mehkimi vsebinami, oblikami. Bo zelo težko mislim.
[37:18] Zelo veliko mojem mnenju je zelo veliko pomagalo, če bi tisti, ki
[37:24] najbolj odločajo o tem, kako naslavljati potrošnike, bi to
[37:29] pripoznali kot neko svojo zgodbo.
[37:33] Torej da bi vi nekdo od večjih trgovskih sistemov začel graditi
[37:39] svojo podobo na temo, da je. Še bolj ee.
[37:45] Obrnjen k slovenski proizvodnji kot je danes danes pa si vsi
[37:49] razlagajo, da prioritetno skrbijo za slovenski del verige,
[37:56] da nabavljajo prioritetno, ampak na žalost ni občutka, da to
[38:02] delajo način sodelovanja, ampak pač na način kot njim najbolj
[38:07] ustreza. Če bi pa prišli do resnega
[38:10] modela oziroma neke resne zaveze, ki bi se potem aktivno
[38:16] komunicirala tudi s potrošniki. Pa upam, da bi se mogoče tudi
[38:20] kaj spremenilo. Prišlo na ušesa trgovcev.
[38:26] Z mislijo, da lahko vsak od nas prispeva k varni prehranski
[38:30] verigi, saj na lokalni ravni zaključujeva najin pogovor zanj
[38:35] se vam gospod Branko ravnik varuh odnosov v verigi preskrbe
[38:39] s hrano iskreno zahvaljujem, vas pa vabim, da še več o kratkih
[38:44] verigah z nami predebatirat e na 13. agrobiznis konferenci,
[38:49] podjetništvo in inovativnost v kmetijstvu, ki je že
[38:52] šestindvajsetega marca na gospodarski zbornici Slovenije.
[38:57] In če vam je bil koristen na pravkar videni podkast?
[39:01] Opozorite še koga kmalu nasvidenje.

Shows are listed from Apple Podcasts' charts and directory, and Podcast Index where it is used. Every show and episode belongs to its publisher and plays from the publisher's own feed; this site hosts none of them.