# Podkast Finance 011: Je poletna sezona lahko rešitev za slovenska smučišča?

An episode of [Podkast Finance](https://invisiblenetwork.ai/podcast/1185847197), 30 Jan 2025, 31 min.

Audio: https://anchor.fm/s/f48b8018/podcast/play/97727309/https%3A%2F%2Fd3ctxlq1ktw2nl.cloudfront.net%2Fstaging%2F2025-0-29%2Fcadecad2-324a-98e1-bb56-8df76c01a548.mp3

Devet slovenskih smučarskih središč je v prejšnjo zimsko sezono vstopilo z novimi žičniškimi napravami. Investicije je z več kot 55 milijoni evrov podprlo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Šlo je za sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost, iz sklada React EU in iz proračuna Republike Slovenije. A pogoj na razpisu je bil, da se zimska središča prestrukturirajo v celoletne gorske turistične centre. Sogovorniki v tokratnem podkastu so: - Matej Kandare, direktor GIZ Slovenia Outdoor - Janez Janša, direktor RTC Krvavec - Luka Vrančič, direktor Turizma Kranjska gora - Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Podkast povezujeta: - Jasna Špende - Tomi Gračanin Poglavja: 00:06 Uvod 01:51 Celoletni gorski centri v Sloveniji 04:03 Kaj prestrukturiranje smučišč prinaša v praksi 05:55 Primer: Soelden (Avstrija) 06:36 Razmerje med poletno in zinmsko sezono v Sloveniji 08:00 Poletna in zimska sezona v Kranjski gori 09:54 Poletna in zimska sezona na Krvavcu 11:35 Primerjava zimskega in poletnega zaslužka smučarskih centrov 14:12 Porast obiska v poletni sezoni - kako hitro je možno prestrukturiranje 16:13 Cilji Slovenije 17:48 Ponudba subvencioniranih gorskih centrov 19:47 Zakaj je ministrstvo odstopilo od pogodbe za sofinanciranje žičnice v Kranjski gori 20:17 Ponudba Kranjske gore 21:37 Primerjava: Poletna turistična infrastruktura - kanalizacijsko omrežje 22:27 Učinkovitost slovenske trustične infrastrukture 24:08 Prihodnost smučanja v Alpah 25:39 Širjenje smučišča na Krvavcu 26:45 Drugi projekti po Sloveniji 28:01 Uporabniki slovenskih smučišč 30:07 Zaključek

## Transcript

[0:01] Podcast finance z nasveti iz prve roke dodajamo vrednost.
[0:07] Smo alpska država, ampak nismo alpska država s tako velikimi
[0:12] smučišči in s tako velikimi resort je, da bi omogočali ee
[0:16] gostu, da smuča od 9 do 4 7 dni zapored, a ne takih smučišč pri
[0:21] nam nimamo, a ne? Ja èe jaz pa že pogovore z
[0:24] raznimi čarter ee agencijam v dalmaciji, ne da bi naredili
[0:29] skupaj paket ne 7 + 3. Nekdo, ki najamejo danes so
[0:32] zasedeni iz Nemčije, ki se pelje mimo krvavcu se je ustavil za 3
[0:36] dni na krvavcu, ne da se ohladi. Če temu tako rečemo in seveda s
[0:39] tem en drugemu delamo, mi bo seveda prodajali ee.
[0:42] Njihovo jadranje tukaj na krvavcu in naredimo en drugemu
[0:45] posel ne. Smučarskih središčih v prejšnjo
[0:49] zimsko sezono vstopilo z novimi žičniškimi napravami.
[0:52] Investicije iz več kot 55 milijoni evrov podprlo
[0:55] ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
[0:58] Šlo je za sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost iz sklada
[1:01] react EU in iz proračuna Republike Slovenije, a pogoj na
[1:06] razpisu je bil, da se zimska središča prestrukturirajo v
[1:09] celoletne gorske turistične centre.
[1:15] Podcast finance. Z vami je tomi gračanin.
[1:21] V tokratnem podkastu nas bo zanimalo, ali lahko obisku vedno
[1:24] bolj vročih poletnih mesecih nadomesti izpad dohodka zaradi
[1:28] vse bolj muhastih in zelenih zim.
[1:30] Koliko poleti v resnici zaslužijo gorski centri v
[1:33] tujini? Zakaj je turistična
[1:34] infrastruktura podobna kanalizacijskem omrežju?
[1:38] In seveda, zakaj se je država naenkrat odločila smučarske
[1:41] centre spremeniti v celoletna gorska središča, pojasnjuje
[1:45] dubravka kalin, generalna direktorica direktorata za
[1:48] turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
[1:51] Seveda, zdaj mi smo imeli desetletja, pravzaprav smo
[1:55] izjemno močno razvijali to zimsko ponudbo.
[1:57] Nenazadnje smo Slovenci od nekdaj veljali za izrazito
[2:00] smučarski narod èe in je v bistvu ta poletna sezona.
[2:05] Zdaj. Pravzaprav je bila vedno
[2:06] nekoliko v ozadju. Èe se pa kaže seveda, da ravno
[2:11] zaradi podnebnih sprememb v letošnjem poletju smo bili
[2:15] pogosto priča, ko je bilo v dolini tudi 10 in več stopinj
[2:17] topleje kot pa v hribih in da seveda zaradi tega je.
[2:23] Res velik potencial, da nadgradimo poletno sezono.
[2:28] Pa vendar velika večina državnih oziroma evropskih milijonov je
[2:32] šla za nove žičnice. Izziv to pa zaradi razloga, ker
[2:37] prej več kot 20 let, nekateri pravijo celo 30 let, ni bilo
[2:42] resnih investicij v žičniško infrastrukturo oziroma na
[2:46] nekaterih smučiščih še nikoli v zgodovini ni niti niso imeli
[2:49] nove žičniške naprave, ampak so vedno pridobili kakšno starejšo,
[2:55] obnovljeno in tako naprej, tako da te investicije so bile res
[3:00] nujno potrebne. Je pa seveda bil naš pogoj, da
[3:03] potem ti ëe gorski centri potem obratujejo vsaj èe 9.
[3:09] Mesecev se pravi, da polovijo tudi poletno sezono.
[3:14] Razlog pa so seveda tudi podnebne spremembe, ki ne
[3:17] prizanašajo zimskemu turizmu v alpah.
[3:21] Glejte, mislim da smo se že nekako vsi naučili, ne glede na
[3:24] to, ali se profesionalno ukvarjamo s tovrstnim turizmom
[3:27] ali ne? Da seveda.
[3:29] Zelene zime postajajo naša realnost, čeprav smo še nedavno
[3:34] v času covida imeli eno zelo snežno, močno snežno zimo, ampak
[3:39] vendarle. Mislim, da nam je jasno vsem, da
[3:42] pač bo je potreben drugačen razmislek in drugačen pristop.
[3:47] Od tod tudi ideja, da smo začeli s prestrukturiranjem slovenskih
[3:53] smučišč v celoletne gorske centre.
[3:55] In kaj tovrstno prestrukturiranje prinaša v
[3:58] praksi, pojasnjuje Matej kandare, direktor interesnega
[4:01] združenja Slovenija. Avtor.
[4:03] Je to pomeni, da so se centri začeli osredotočati tudi na
[4:09] poletno ponudbo. To je dobro iz več vidikov ane
[4:12] prvo predvsem kar se tiče njih samih, pomeni, da bodo lahko
[4:16] zaposlene obdržali, se pravi, ne samo tisto zimsko kratko sezono,
[4:21] ki je vedno krajša ne, ampak da se bo to raztegnil.
[4:24] Ta sezona nekje na na 10 mesecev, se pravi bodo lahko
[4:28] bolj vlagali v kadre ee. Lahko bodo ekipo izobraževali
[4:32] obdržali, ne pa mine e pač vsako leto em, poleg tega pa so gorski
[4:38] centri vemo v Sloveniji v gorskih občinah je e.
[4:42] Več kot 30 procentov vseh nočitev na letnem nivoju, tako
[4:46] da to daleč od tega, da bi bilo zanemarljivo eeso pa gorski
[4:49] centri. Svojo obrobno infrastrukturo, se
[4:52] pravi pohodnimi potmi, letnimi sankališči, kolesarskimi potmi,
[4:56] zelo pomemben usmerjevalec obiska.
[4:59] Se pravi, mi ljudi lahko s tem usmerjamo tja, kjer èe jih
[5:04] želimo mi, kjer je pritisk na naravo najmanjši in konec
[5:09] koncev, kjer je urejena infrastruktura, tako da s tega
[5:13] vidika. Je to zelo pomembno, em moramo
[5:16] se pa zavedati, da to nikakor ne more na tej stopnji sploh še
[5:22] nadomestiti em se pravi prometa èe, ki ga lahko ustvarimo
[5:28] pozimi. To ponazoril tudi številkami,
[5:31] očitno mit, da alpske države z razvitim gorskim turizmom poleti
[5:35] ustvarijo že polovico prometa, ne drži. v Avstriji predstavlja
[5:40] poletni promet v gorskih centrih 16 % v Italiji.
[5:44] Ta delež dobrih 10 v Franciji pa manj kot 10 %.
[5:48] Seveda so določene destinacije, ki te deleže občutno presegajo,
[5:52] spet druge poleti sploh ne obratujejo.
[5:55] Pridobili smo podatke izdelka na avstrijskem tirolskem, ki ga
[5:59] najbolj poznamo kot prizorišče ledeniškega začetka svetovnega
[6:02] pokala v alpskem smučanju. V zelo dnu se oglašujejo kot
[6:06] celoletni alpski športni park, ki poleti ponuja 70 km
[6:10] kolesarskih prog in vrsto drugih aktivnosti.
[6:14] Kljub temu je razlika med zimo. In poletjem očitna pozimi
[6:17] obiskovalci ustvarijo 70 % vseh prenočitev v letu.
[6:22] V zimski sezoni so kapacitete polno zasedene več kot 90 dni v
[6:26] poletni pol manj kakšno pa je razmerje v Sloveniji, razkriva
[6:31] direktor rtc krvavec in podpredsednik združenja
[6:34] žičničarjev Janez Janša. Nekje okoli 10 procentov zimske
[6:40] sezone. Še vedno smo pretežno poznanih
[6:44] kot smučišče, ker tudi, če ne vem, če rečete v splitu, krvavca
[6:47] ne bodo rekli ali stene, pa ne vem.
[6:49] Poletna destinacija ne bi bilo pa fajn ane, ker je imel do
[6:52] 40°C, bi nekdo z veseljem prišel na 22°C.
[6:55] Tukaj gor ne če pogledava torej, ko je v Ljubljani 35. 40°C èe
[6:59] bodo rekli, kam gremo na veliko planino, za kaj gor so krave in
[7:03] gor so tiste hiške, ki. Ki jih imajo ne že nekaj časa na
[7:12] društvu na krvavcu imamo isto krave, nekje 400 jih je imamo.
[7:16] Pol se je sicer malo drugače, èe imamo pa še najmanj 15
[7:19] dejavnosti produktov. Ne od kdaj parka družinskega
[7:23] parka, spustov, pohodov, tako naprej?
[7:27] Ne vendar ne, ker se zaenkrat krvavec kot poletna destinacija
[7:32] še ni prijela, delamo pa veliko na tem.
[7:35] To je zmeraj primerjam s temo čebele bo poskušal nekdo tam,
[7:39] kjer premakni tanek. Z nekim sunkom ga ne boš ne če
[7:43] boš pa 3 dni na njemu slonu, se bo pa začel tudi tam, kjer
[7:46] premik premikata ne? Se je pa ta turistični tanker
[7:49] krepko obrnil v drugo smer v vasici pod vitrancem na skrajnem
[7:53] severozahodu Slovenije. Gre za rezultat dolgoletne
[7:55] turistične tradicije, je prepričan direktor turizma
[7:58] kranjska gora Luka vrančič. V bistvu se sočasno v resnici em
[8:03] razvija turizem v kranjski gori tako v zimskih mesecih kot
[8:09] poletnih mesecih že. Vrsto let ima turizem v naših
[8:14] krajih dolgo tradicijo em. Če pa pogledamo številke v
[8:20] letošnji sezoni ali pa v zadnjih nekaj sezonah, pa lahko rečem,
[8:24] da je število prihodov obiskovalcev merimo predvsem
[8:30] prenočitvene goste že več v toplih mesecih, kot pa na primer
[8:36] pozimi ne v zimskih mesecih, se pravi čez tople mesece ustvarimo
[8:41] nekje. Dobrih 50 % vseh prenočitev, da
[8:45] čim zima pomeni na letnem nivoju le še nekje 30 % ne.
[8:50] Tudi struktura gostov je poleti drugačna kot pozimi.
[8:54] Ja vsekakor no čez poletno sezono ee nas obiščejo gosti
[8:59] preko 100 različnih svetovnih trgov.
[9:03] Ee dočim pozimi se ta krog gostov res skrči na mogoče
[9:08] dobrih 5 6 ključnih trgov èe pa tudi sicer je pozimi.
[9:13] Gostje iz različnih trgov, precej manj govorim o 10., 15.
[9:18] različnih trgih. No tako kot sem pa prej
[9:21] povedala, ne čez pol, če samo tople mesece pa prihajajo v našo
[9:26] dolino v naše kraje gosti preko 100 različnih trgov, še vedno pa
[9:30] najpomembnejši trg je. Slovenija je domač gost in
[9:34] obiskovalec in in več dnevnih gozd, takoj zatem pa trgi
[9:39] Nemčije, Italije, bivši skupnih republik.
[9:44] Dviguje se gost iz vzhodne Evrope, se pravi prihajajo čehi
[9:48] madžari ee. Dvigajo se tudi poljaki in
[9:51] slovaki. Tako.
[9:53] No, to so nam ključni trgi. Pozimi je zmeraj vse več tujih
[9:57] gostov stacioniranih. Ne, tukaj je spet hendikep
[10:00] krvavca, kjer apropo recimo v kranjski gori, ki ima 5000
[10:04] postelj ali pa rogla, ki jih ima 1000 in več ne imamo tukaj, ne
[10:08] mi koder c 100 postelj pa še enih dvesto jih je po hribu in
[10:12] seveda zadrževati zdaj stacionarne goste je zelo težko.
[10:15] Ne AA se pravi so bolj kot ne prehodni gostje, kar pride s
[10:20] strani gostov so po večinoma tujci.
[10:23] Gorivo poletni sezoni ne v zimski sezoni je tudi precej
[10:27] tujcev èe, vendar se pa seveda tudi tu pa tam nabere domač
[10:32] gost, predvsem s kakšnimi šolami, da ne in tako naprej,
[10:36] tako da ja èe, saj veste, v Ljubljani pogledajo ali vreme na
[10:42] krvavcu. Je pa jemo ne.
[10:43] Velikokrat sem rekla, da daje krvavca telovadnica za
[10:47] ljubljančane, tako da tukaj zaenkrat, dokler ne bomo imeli
[10:51] nekaj več postelj, se tudi na nekih.
[10:54] Večjih sejmih, kjer bi lahko postregla s kapaciteto 1002 1000
[10:58] postelj vseh ne morem udeleževati, a ne da prideš na
[11:01] 700 ton poslom. Te pa ne jemljejo resno ne.
[11:03] Tudi zato skušajo tujce na krvavec poleti privabiti z
[11:07] izvirnimi rešitvami. Ja èe jaz imam že pogovore z
[11:10] raznimi čarter ee agencijam v dalmaciji, ne da bi naredili
[11:14] skupaj paket ne 7 + 3. Nekdo, ki najamejo danes so
[11:18] zasedeni iz Nemčije, ki se pelje mimo krvavcu se je ustavil za 3
[11:21] dni na krvavcu, ne da se ohladi, če temu tako rečemo.
[11:24] In seveda s tem en drugemu delamo mi bo seveda prodajal em
[11:28] njihovo jadranje tukaj na krvavcu in naredimo en drugemu
[11:31] posel ne. Podcast finance.
[11:37] Še ena primerjava med zimskim in poletnim zaslužkom mit da smučar
[11:41] vsakem evro, ki ga odšteje za smučarsko vozovnico, pusti na
[11:45] destinaciji dodatnih 7 €. Očitno drži po izračunu
[11:49] avstrijske gospodarske zbornice je multiplikator v sezoni 2022
[11:53] 2023 znašal 7,1 od dvesto 64 €, ki jih je obiskovalec dnevno
[11:56] porabil so žičničarji dobili le slabih 17 % poletje.
[12:00] Izkupiček precej nižji. En smučar prinese destinaciji za
[12:10] dobre 3 poletne pohodnike dodane vrednosti, pri kolesarjih pa je
[12:14] razmerje celo ena proti 5 in pol.
[12:18] To lahko potrdim, dodana vrednost pa je čez zimo višja
[12:22] izvenpenzionska potrošnja je čez zimo višja èe to govorim tako za
[12:28] nočitev kot tudi za nakup, na primer smučarskih vozovnic ali
[12:31] pa vozovnic za. Smučarski tek in, tudi sicer
[12:36] gostinska potrošnja. Tudi moramo vedeti čez zimo.
[12:39] Gostimo svetovne pokale pride druga struktura gostov gostov,
[12:42] ki so morda pripravljeni potrošiti nekoliko več, tako na
[12:47] sami nočitvi kot izven penzionsko, tako da zima nam je
[12:50] kot turistični produkt seveda strašen pomembno.
[12:54] Se pa trendi obračajo v prid poletni sezoni.
[12:56] To lahko potrdim trend je tak, da èe obisk naše destinacije v
[13:02] toplih mesecih narašča še vedno glavna sezona.
[13:05] Sta meseca julij in avgust, ampak zdaj nekaj z našimi
[13:10] aktivnostmi oziroma aktivnosti naših ponudnikov, deloma pa tudi
[13:15] v svetovnem merilu, pri nas pa tudi opažamo ta trend v alpske
[13:19] doline v alpske kraje hodijo gosti tudi že pomladi, pa
[13:25] poletje se podaljšujejo tja v jesen, močno pa to spodbujamo.
[13:29] Seveda tudi mi z našimi aktivnostmi vmešamo različne
[13:33] prireditve, ki imajo svoje. Različne ciljne skupine, ki
[13:37] pripeljejo svoje em sledilce ee, tako da to lahko potrdim zima pa
[13:43] je seveda močno odvisna od em kondicije glavnega turističnega
[13:47] produkta. To je e smučanje malčkov,
[13:50] smučanje ee in je veliko vezano na samo snežno podlago em in in
[13:56] se rezervacije izvajajo kasneje. In pa če pogledam sploh preteklo
[14:02] zimo em, ki je bila malo slabša s snežnimi padavinami.
[14:06] A kar precej slabšo snežnimi padavinami se tudi ta obdobje
[14:11] zime močno močno okrajšano. Tudi drugod beležijo porast v
[14:15] poletni sezoni, gotovo tudi na račun zadnjih investicij v
[14:18] slovenskih gorskih centrih. V poletni sezoni 2024 jih je
[14:21] obiskalo 500.000 obiskovalcev, kar je 20 % več kot leto pred
[14:25] tem. Opravili so več kot milijon
[14:27] prevozov z žičnicami, kar je 30 odstotni porast.
[14:29] Številke so še vedno na strani smučanja.
[14:34] Trenutno sigurno ne ne more nadomestiti.
[14:38] Ee prometa, ki ga lahko ustvarimo po zimi navkljub vsem
[14:43] ostal. Večjim stroškom, ki pozimi so od
[14:45] urejanja prog, zasneževanje in tako naprej, je pa sigurno za
[14:49] sam obstoj teh podjetij, ki se ukvarja ee nujno, a ne za
[14:53] njihovo dolgoročno preživetje, da se ukvarjajo tudi èe s
[14:57] poletno sezono. Vprašate, ali lahko zdaj v
[15:02] celoti prestrukturiramo te gorske centre em?
[15:07] Prvič, to ne bo šlo čez noč pa res zaenkrat niti ne vidimo
[15:11] potrebe. Potem je pa pomembna seveda, da
[15:14] se gradita ponudba, ki lahko goste privabi skozi celo leto.
[15:18] Pa ne samo zaradi te delitve zimska letna sezona, ampak tudi
[15:23] zaradi dejstva, ker seveda je potem gorskim centrom lažje tudi
[15:27] z delovno silo. Če si ti omejen samo na 3 ee
[15:31] mesece na leto, seveda je dosti težje zagotavljati kader v
[15:35] osnovi še toliko težje pa strokovni kader, ki je nujno
[15:38] potreben v gorskih centrih, tako da tudi to je ena od razlogov,
[15:43] zakaj se splača gradit na poletni sezoni, nenazadnje pa
[15:47] radi se zgledujemo po recimo po dolomitih.
[15:51] Kjer pa dejansko uradna statistika poroča, da je razmer.
[15:56] 60 40 v korist ee poletne sezone ee ker so oni pa že pravzaprav
[16:04] desetletja resnično vlagajo tudi v to poletno ponudbo.
[16:08] Kakšni so torej cilji Slovenije? Koliko bi radi zaslužili so
[16:11] poletnim turizmom v gorskih centrih?
[16:15] Bila je zelo jasna, seveda. Na ena strani smo res zelo
[16:20] trajnostno, zeleno usmerjeni, na drugi strani pa imamo zdaj tudi
[16:24] zelo velik poudarek na kakovosti, kar odražajo tudi ëe
[16:28] naši razpisi in seveda ravno s tem prestrukturiranjem gorskih
[16:32] centrov smo mislim, da tudi uspeli spremeniti ta manj set,
[16:37] da se da v teh gorskih centrih tudi poleti ee ustvarjati in
[16:42] delati ee. Zdaj ta trenutek še nismo zreli
[16:45] za takšne številke, kot jih morda dosegajo nekateri tuji.
[16:48] Centri ampak vendarle jaz mislim, da je res to prava
[16:53] usmeritev. Zdaj lahko se strinjam z vami in
[16:57] s to statistiko. Seveda da morda poletni gost
[17:00] ustvari e manj em na nek način. Vendarle pa jaz mislim, da če
[17:07] bomo še naprej gradili ustrezno ponudbo, če bomo še naprej
[17:10] gradili na kakovosti ee, bodo lahko tudi te številke zrasle.
[17:15] Ne nazadnje zdaj pravzaprav ravno ee naše gorske občine
[17:20] ustvaril. 31 % vseh nočitev v Sloveniji in v bistvu oni
[17:25] prenočijo 35 % vseh tujcev v Sloveniji.
[17:28] Tudi outdoor aktivnosti so zdaj v skokovitem porastu, tako da
[17:33] jaz sem prepričano, da je to lahko na dolgi rok.
[17:39] Res zgodba o uspehu. Konkretno poletno ponudbo, razen
[17:44] žičnic smo dobili v centrih, ki so dobili subvencijo na zadnjem
[17:48] razpisu. Ja, saj lahko pogledamo, kaj je
[17:50] bilo narejeno, ne na rogli imamo potem.
[17:53] Èe to leži če ni tole sankališče ane imamo dvojno zdaj pol na
[18:00] kopah razlo razvijajo zdaj ee kolesarske poti bodo vsako leto
[18:06] dodatno investirali v sam razvoj.
[18:08] Potem imamo em te doživljal sk adrenalinske parke, družinske
[18:13] parke, da da rečem in pa seveda na ta žičnico na najlažji način
[18:18] pridemo v neko gorsko v neko gorsko okolje in potem so to ee
[18:23] obhodnje. Poti tematske poti z dodanimi
[18:27] vsebinami, ki obiskovalca animirati 100 določen čas, ki so
[18:32] v hribih, da lahko tisto okolje užijejo na varen način.
[18:36] A pro po razpisu, kjer ni bilo predvidenih sredstev samo za
[18:41] namen smučanja in žičnica. Ne?
[18:44] Seveda se je tako, kot so pri vseh razpisih, pa se potem to
[18:47] preoblikuje v nekaj, kar pije vodo po domač rečen in zato je
[18:52] bilo potrebno k temu, da smo prijavili.
[18:55] Novo žičnico zvok za smučanje, da bo ta namenjena tudi poletni
[18:59] destinacijam z novimi produkti, ne pač gor bomo energetske
[19:04] točke. Imamo trim stezo, imamo ëene še
[19:08] nekaj stvari nog, zaradi èe se jih ne morem spomniti in s tem
[19:12] je bilo zadovoljeno em predpisom Evropske komisije in tako tudi
[19:17] našega gospoda ministrstva za gospodarstvo.
[19:18] Ne ee, nič narobe, če se je to zgodilo ne, to je nam tudi
[19:23] spodbuda upravljalcem. Razmišljamo naprej, kaj še
[19:26] danes, da bi to napravil še bolj izkoristili, ne?
[19:30] So pa brez načrtovanih 8 milijonov evrov evropskih
[19:34] sredstev ostali v kranjski gori ker žičnicam kranjska gora ni
[19:38] uspelo pravočasno pridobiti gradbenega dovoljenja za
[19:41] zamenjavo sedežnice vitranc a ena s krožno kabinsko žičnico je
[19:44] ministrstvo odstopilo od pogodbe za sofinanciranje projekta.
[19:48] Lahko ocenjujemo? No, predvsem po dobrih praksah v
[19:52] tudi v Sloveniji, a ne neke gundolf Slovenije, ki.
[19:56] Em čez celo leto dobro dobro obratuje ali pa dobro posluje
[20:01] ee, predvsem pa tudi v tujini je teh praks dobrih praks pa še več
[20:05] in verjamem, da bi tudi kranjska gora kot destinacija in pa tudi
[20:10] žičnice kranjska gora ee s tem produktom prosperirali nedvomno.
[20:14] A kot rečeno, kranjska gora je poleti polna turistov tudi brez
[20:17] nove gondole. Čez poletje imamo precej več
[20:21] urejenih pohodnih poti. Tudi kolesarske poti obratuje
[20:25] bike park, tako da. Večinoma v naše kraje prihajajo
[20:30] zaradi ee zaradi pohodništva em in pa tudi planinarjenja.
[20:35] Seveda em eno glavnih vstopnih točk do samega èe našega očaka
[20:41] triglava. Ne ee.
[20:43] Potem ta kolesarska pot povezava èe je tudi zelo dobra pridobitev
[20:49] za samo destinacijo in razvoj kolesarskega turizma.
[20:53] Tu moram reči, da imam tudi slovenski športniki močno
[20:56] pomagajo s popularizacijo. Ëetek rekreacije in v kranjsko
[21:02] goro tudi v Slovenijo obiskuje tudi vedno več kolesarjev iz
[21:06] tujine in to sta 2. Glavna produkta za poletje.
[21:12] Sicer pa je ta nabor aktivnosti čez poletje res širok, res bogat
[21:17] imamo tenis igrišča, imamo golf igrišče em, številna otroška
[21:22] igrišča, tudi samo sprehod med ses pogledom na vse te gore.
[21:29] Julijcev ali karavank em moram reči tudi pomemben turistični
[21:33] produkt. Ima pa poletna turistična
[21:35] infrastruktura poleg poslovne še eno pomembno funkcijo.
[21:38] Prej sva se pogovarjala. Ne sem rekel, da je se pravi to
[21:42] poletna infrastruktura jo mi vidimo, se pravi kolesarske
[21:46] pohodniške poti in še vse, kar zraven spada, je tako kot ee
[21:51] kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijsko omrežje kaj to
[21:54] natančno pomeni? Pred omrežjem vemo, kako smo te
[21:58] stvari počeli, vemo, kako jih zdaj in tukaj isto, a ne.
[22:02] Dokler ne bomo imeli ee lepo urejenih označenih ee z
[22:07] uporabnimi orodji lahko dostopnih obiskovalcem.
[22:11] Potem bomo imeli ljudi pač povsod, a ne, če bomo imeli pa
[22:14] to ee urejeno, jih bomo in pa s sodobnimi digitalnimi orodji jih
[22:19] pa lahko tudi tja ee usmerjamo in bomo imeli ljudi tam, kjer
[22:23] imajo, se pravi najmanjši ee možen vpliv e ena samo okolje.
[22:28] Pa je slovensko turistično kanalizacijsko omrežje
[22:31] učinkovito. Vsako poletje beremo in
[22:33] poslušamo ob velikem navalu obiskovalcev na bled o
[22:36] parkiranju v bohinju in na vršiču v dolinah pod triglavom
[22:39] promet omejujejo zapornicami bi morali v nekaterih gorskih
[22:42] središčih turizem omejevati, ne pa spodbujati.
[22:46] Človek vedno znajdejo ena taki bivalentni situaciji, ne na ena
[22:50] strani so vsi lokalni destinacijski menedžment i
[22:52] trudijo privabiti čim več gostov, ker to je pač logika
[22:56] narava turizma in turističnega menedžmenta.
[23:00] Na drugi strani pa seveda ni vseeno eea, kakšne turiste
[23:04] imamo, ni vseeno, koliko jih imamo in koliko seveda leti.
[23:08] Na nek način potem èetudi em vplivajo na življenje lokalnega
[23:14] prebivalstva, ki s tem turizmu mora živeti.
[23:17] Tukaj je seveda izjemna vloga destinacijskega managementa, ki
[23:22] tu mora oddelat svojo nalogo in ravno v alpah.
[23:25] Vem, da se zdaj res tudi e močno povezujejo s tem namenom, da bi
[23:31] ee uredili vprašanje nekaterih točk, ki so že preobremenjene.
[23:37] Mi v Sloveniji hvalabogu ta trenutek pravzaprav še ne
[23:40] govorimo o nekem pred turizmu, kar je zdaj sila popularno v
[23:45] svetu govoriti o tem. Em, ampak mi smo se postavili na
[23:50] stališče, da v kolikor je turizem pravilno upravljan em,
[23:55] za kar ima kar nekaj vzvodov. Seveda se da tudi te tokove
[23:59] porazdeliti in pri tem seveda lahko tudi pomaga država.
[24:04] Nazaj na smuči ima v alpah ta priljubljena rekreacija glede na
[24:07] segrevanje ozračja sploh še prihodnost.
[24:10] Zdaj vsi podatki pa zaključki, ki jih imajo m kolegi v alpah,
[24:16] se pravi tudi iz drugih držav, se pravi srednjeročno gledano
[24:19] naslednjih. Èe 15 let se pravi vsi še
[24:22] investirajo dodatno v izboljšanje sistema
[24:26] zasneževanja. A ne se pravi v čim krajšem času
[24:29] čim več zasnežiti in še vedno speljat zimsko sezono in tukaj
[24:35] vidimo tudi iz izkušenj pri nas, tako kot v tujini, da tisti
[24:39] centri, ki so vstopili na ta vlak in to naredili dobro
[24:43] poslujejo. Kakšni pa so obeti za slovenska
[24:45] smučišča? Smo alpska država, ampak nismo
[24:49] alpska država s tako. Velikimi smučišči in s tako
[24:54] velikimi resort je, da bi omogočali ee gostu, da smuča od
[24:58] 9 do 4 7 dni zapored, a ne takih smučišč pri nam nimamo ne em, če
[25:03] pa mu ponudimo, da lahko gost pri nam obišče več smučišča, ne
[25:08] da ima to možnost, da vmes obišče še glavno mesto, da je v
[25:12] ena uri lahko na morju in vso gastronomija kaj Slovenija
[25:15] ponuja in zraven tudi zgodovinska mesta in vse to
[25:18] zapakiramo neko zimsko doživetje Slovenije z dodatnimi
[25:22] aktivnostmi. Potem je pa to najdemo v temu
[25:25] bazenu potencialnih gostov. Sigurno dovolj gosto, da mi v
[25:28] Sloveniji te kapacitete, ki jih imamo pozimi, lahko zapolnimo.
[25:31] Medtem Janez Janša na krvavcu še vedno načrtuje, kako bi razširil
[25:35] smučišče, da bi bilo konkurenčno, recimo bližnjemu
[25:38] avstrijskemu nassfeldu oziroma mokrinam.
[25:41] Vsa ta velika smučišča v tujini so nastala iz majhnih vasic in
[25:45] vse to je nastalo, kar je danes je nastalo z veliko podporo
[25:49] lokalne skupnosti države in jaz sem em prepričan, da krvavcu.
[25:54] Tako postane boljši od nas. Seveda, ker imamo projekt em
[25:58] povezovanje z veliko planino preko hriba kompotela, se pravi
[26:02] iz em doline kamniške bistrice. Točno tam, kjer je začetek
[26:07] gondole na veliko planino, bi bil začetek neke naprave na
[26:12] kompotelo, se pravi na to stran in potem preko kalškega grebena
[26:16] preko dolgih njiv preko gor na košut ne ee iz doline korna em
[26:23] nazaj VF ena. Krvavec obstoječi ne preko
[26:27] kriške pa po dolini korošice nazaj v kamniško bistrico.
[26:30] Mi smo izračunali, da iz teh 30 km, ki jih imamo, sedaj pridemo
[26:34] na 100 km prog. Začel bi se človek vozit
[26:38] potovati iz hriba na hrib in pa seveda delo bi krožno em
[26:44] smučanje, ne pač samo po ena hribu gor pa dol.
[26:47] Že desetletje in pol pa je star projekt smučišča 2864 bohinj, ki
[26:50] bi povezal nekdanje smučišče kobla soriško planino.
[26:55] Obstajajo tudi zamislijo povezovanju smučišč na pohorju.
[26:59] Seveda bi tako velike sisteme težko zgradili brez pomoči
[27:02] države, saj gre za investicije, ki bi verjetno presegle 100
[27:05] milijonov evrov. Mičnih ee posamičnih gorskih
[27:10] centrih, ker takšnih želja in potreb imamo kar nekaj v
[27:15] celotnem slovenskem prostoru. Tukaj se je pač treba zavedati,
[27:19] da em prestrukturiranje gorskih centrov se je pravzaprav pri
[27:23] naši hiši peljalo em na račun mehanizma react, ki je bil
[27:29] pravzaprav reakcija na obdobje in kovida, ki je pravzaprav res
[27:36] izjemno prizadelo ravno področje turizma.
[27:39] In seveda v zimskem času, še posebej gorske centre in da, to
[27:43] je bil tudi, da so bila pravzaprav izredna finančna
[27:46] sredstva, ki so bila na voljo tako, da ta trenutek je težko
[27:52] govoriti spet v nadalje o nadaljevanju tovrstnih namenskih
[27:56] sredstev. Torej, če prav razumem, bomo v
[27:58] Slovenijo zimsko turistično ponudbo še naprej vabili
[28:01] predvsem manj zahtevne smučarje. Ja pravzaprav naša smučišča em
[28:07] imajo po veliki večini. Recimo temu malo manj zahtevne
[28:11] proge em seveda tudi ne razpolagamo s širnimi kilometri,
[28:16] kot recimo povezana smučišča v dolomitih ali pa v Franciji,
[28:20] kjer govorimo o 600 km in več prog a ne nismo primerljivi,
[28:25] zato pa smo zelo priljubljeni predvsem med družinami, pa tudi
[28:29] med seniorji, ki seveda družina z majhnim otrokom in 600 km prog
[28:34] nič ne pomeni. Potrebujejo kratko progi co, ki
[28:37] je urejena in ki jim nudi tudi pravzaprav neka dodatna
[28:41] doživetja. Možnosti sprostitve in tako
[28:44] naprej. Jaz mislim, da tukaj naši gorski
[28:45] centri res delajo v pravo smer, da se ee izjemno dobro razvija.
[28:51] Tudi ta, recimo temu ob smučarska ponudba, ki je
[28:55] izjemnega pomena glede na naša izhodišča.
[28:59] In res že pred leti sem zasledil tole novico spletni turistični
[29:04] portal virtual tourist je pripravil seznam 10 najboljših
[29:07] zimskih turističnih destinacij za pare, med katerimi je ena
[29:11] izmed partnerjev ne smuča. Na seznamu se nahaja tudi.
[29:14] Kranjska gora, kako to uvrstitev razumejo v kranjski gori?
[29:17] Kot pohvalo bogati dodatni ponudbi ali kritiko kranjske
[29:21] gore kot zimsko športne destinacije.
[29:23] To razumem predvsem da èe kranjska gora kot destinacija
[29:29] res ni osredotočena samo na smučarskega gosta ee.
[29:33] Naša glavna ciljna skupina v resnici so družine tudi
[29:38] romantiki tudi pari. Strinja se tudi Matej kandare
[29:42] ja. Kranjska gora je res da rečem
[29:44] edina idilična alpska. Vasica v Sloveniji, ki ima res
[29:49] vsoto tovrstno infrastrukturo, a ne se pravi jaz, je dejansko res
[29:52] lahko smuča, medtem ko gre drug. Ne vem na bazen v igralnico po
[29:56] trgovinah. Kakorkoli vsa infrastruktura je
[29:58] dejansko res tam ja se pravi, mi v Sloveniji nagovarjamo tiste
[30:03] goste, se pravi, da naj pridejo k nam naj gredo smučat, ampak
[30:07] naj grejo raziskovati še ostale stvari.
[30:09] Kakšni so torej obeti za prihodnost slovenskih gorskih
[30:11] središč? Optimisti bi morda rekli, saj
[30:14] čez 15 ali 20 let bo na morju poleti itak prevroče za
[30:17] počitnice. In bomo vsi hodili v hribe, pa
[30:20] če tam kaj investirajo ali ne pesimisti pa že že, ampak takrat
[30:24] v Sloveniji tudi nobenega smučanja ne bo več.
[30:30] Podcast finance. Z nasveti iz prve roke, dodajamo
[30:35] vrednost. Ekipo tokratnega podcasta
[30:39] sestavljajo tomi gračanin maistra oz, Peter frankl, mladen
[30:44] mikovič in jasna špende.

Shows are listed from Apple Podcasts' charts and directory, and Podcast Index where it is used. Every show and episode belongs to its publisher and plays from the publisher's own feed; this site hosts none of them.