# Frankloskop: Primož Dolenc - Zakaj digitalni evro in ali bodo zaradi njega banke trpele

An episode of [Podkast Finance](https://invisiblenetwork.ai/podcast/1185847197), 11 Nov 2025, 1 h 02 min.

Audio: https://anchor.fm/s/f48b8018/podcast/play/110967571/https%3A%2F%2Fd3ctxlq1ktw2nl.cloudfront.net%2Fstaging%2F2025-10-10%2F412194755-44100-2-da9e82f67b601.m4a

V tokratni epizodi podkasta Frankloskop je Peter Frankl, direktor in glavni urednik Časnika Finance, gostil namestnika guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca.

## Transcript

[0:00] Poslušate francosko b podkast, v katerem Peter frankl časnik
[0:04] finance iz izkušenih sogovornikov, izvleče še več
[0:09] spoštovane poslušalke in poslušalci dobrodošli v 11.
[0:13] Epizodi podkasta francosko b moje ime je Peter frankl,
[0:17] direktor in glavni urednik časnika finance.
[0:20] Današnji gost je doktor Primož dolenc, namestnik guvernerja
[0:24] banke Slovenije, kar guvernerja centralne banke že nekaj mesecev
[0:28] v Sloveniji nimamo. To priča o morda nekoliko manjši
[0:33] politični zrelosti Slovenije je doktor lorenc, prvi človek banke
[0:37] Slovenije in zato je izziv zanj še večji, a svoji nalogi.
[0:42] Vsekakor je dorasel Primož dolenc je doktor ekonomije,
[0:47] profesor je pa tudi praktik ima veliko izkušenj tako iz
[0:51] podjetniškega kot tudi bančnega sektorja.
[0:54] Ni zgolj profesionalni centralni bančnik, doktor dolenc.
[0:58] Dobrodošli. Pozdrav, hvala za vabilo.
[1:01] Kako naj rečem, gospod namestnik, guvernerja, gospod
[1:05] dolenc, doktor dolenc, guverner ker guverner, kaj je pravilni?
[1:10] Kaj je zdaj vaš pravilni naziv? Uradni naziv je namestnik
[1:14] guvernerja. Včasih ljudje mešajo enkrat je
[1:17] viceguverner, enkrat namestnik guvernerja.
[1:20] To se kar pogosto zgodi, da ljudje ne vemo, kakšen kdo je
[1:24] drugi človek. Ja po slovenski zakonodaji imamo
[1:28] guvernerja in imamo 4 viceguvernerje in guverner
[1:33] izbere izmed 4 viceguvernerjev ena, ki opravlja funkcijo
[1:37] namestnika guvernerja, in to sem trenutno jaz.
[1:40] Dobro, gospod dolenc, že nekaj let je od tega ko.
[1:44] Vi ste kandidirali za guvernerja banke Slovenije.
[1:47] To je, če se ne motim bilo. Pred približno 7 leti pa ste
[1:51] trčili ob eno čer. Politično.
[1:55] Tako je. Zakaj je?
[1:58] Funkcija guvernerja tako velik politični dogodek v Sloveniji po
[2:03] vašem mnenju? Nenazadnje je pomembno to, da je
[2:06] človek strokovnjak. V bistvu gre za tudi za
[2:10] politično funkcijo, ampak dojemamo jo pri nas bolj tako
[2:12] kot tehnokratsko in strokovno. Jaz bi se kar strinjal z vami,
[2:18] da je funkcija guvernerja zelo strokovna funkcija.
[2:21] Banka Slovenije zelo pomembna inštitucija v celotnem
[2:25] institucionalnem okolju vsake države in je zelo pomembno, da
[2:29] je guverner strokoven, da je neodvisen, da zna opravljati
[2:35] svoje delo in da pravilno vodi centralno banko.
[2:39] Koliko časa pa Slovenije nima guvernerja?
[2:43] Zdaj to po mojem več kot me tu smo nekje pri ena.
[2:46] Letu je tako. Blizu ena leta ee z januarjem
[2:50] sem kot namestnik guvernerja prevzel vodenje banke Slovenije
[2:53] in tudi sveta. Kot da zdaj smo blizu ena leta
[2:56] pri dobrih 10. mesecih. Je pa to precej nenavaden pojav
[3:00] v sistemu evropskih centralnih bank.
[3:04] Ni običajno države res v roku poskrbijo za imenovanje
[3:11] guvernerja oziroma potem tudi članov sveta evropske centralne
[3:15] banke. Vi ste rekli ni običajno, in to
[3:17] ste povedali kot. Klasičen, konservativni
[3:21] centralni bančnik. Dovolite, da to nekaj povem.
[3:25] Po našem mnenju je to zelo neobičajno.
[3:29] Ali bi se strinjali s takšno oceno?
[3:32] Kot rečeno, gre za običajna države, poskrbijo za to, da je
[3:37] em predstavnik centralne banke ee v svetu evropske centralne
[3:43] banke tisti, ki je dejansko sedeči guverner.
[3:47] Lahko se zgodi, da je neko krajše obdobje država brez
[3:50] predstavnika, daljše obdobje pa nekako ni praksa.
[3:55] In krajše obdobje pomeni od ena dneva do približno mesec dni,
[3:59] potem pa je že čudno. To je pa vaša ocena.
[4:03] Glede na to, koliko smo uspeli raziskati, je to ocena, ki je
[4:09] neka slika realnosti. No z mojega stališča je
[4:13] pomembno, da centralna banka normalno teče, da vse naše
[4:16] naloge e tečejo normalno, da izpolnjujemo naš mandat na vseh
[4:21] področjih, ki ga imamo, da tukaj ni nobenih zapletov.
[4:24] Si pa seveda želimo, da centralna banka čimprej dobi
[4:28] guvernerja in tako potem normalno deluje naprej.
[4:31] Je pa to politični problem v naši državi sicer imajo vse
[4:35] države politične probleme ee po vsej Evropi, vendar ima
[4:40] Slovenija na tem področju nekoliko večjega kot.
[4:43] Druge države vsaj zdi se mi tako in to upravičena.
[4:48] Kot rečeno èe želimo si da bi bil ta.
[4:52] Vozel čim prej razrešen mora biti tako.
[4:56] Prepričan sem, da bo tako, do takrat pa banka Slovenije
[4:59] normalno opravlja svoje. Torej so predsednica republike
[5:05] in predsednik vlade bi se morala prej ali slej zmeniti.
[5:09] Jaz vem, da mi tega ne boste komentirali.
[5:13] Ampak. Lahko si mislim, da se nekako
[5:16] strinjate z mano, ampak to je zgolj moje ocena.
[5:19] Hvala vam lepa gospod dolenc pejmo na eno področje, ki je
[5:24] zelo pomembno za našo za najino publiko.
[5:28] To je javnofinančna slika Slovenije.
[5:30] Na prvi pogled je videti vse dokaj solidno imamo primanjkljaj
[5:36] proračunski, ki je nekako v okviru tako imenovanih
[5:39] maastrichtskih kriterijev, vendar fiskalni svet je do
[5:44] nekaterih gibanj. Precej kritičen em, kako vi
[5:49] vidite trenutno javnofinančno sliko Slovenije?
[5:52] Vprašanje namreč je. Ja je v redu sam če kriza
[5:57] nekoliko bolj hudo udari oziroma negotovost, se nam lahko BDP
[6:03] pomembno zmanjša in potem imamo probleme VS primanjkljajem
[6:07] oziroma. Ja mi v banki Slovenije fiskalno
[6:12] situacijo seveda podrobno spremljamo, spremljamo predvsem
[6:15] z našega stališča, torej s stališča denarne politike.
[6:18] Zdaj težko komentiram konkretne številke, konkretne odločitve,
[6:22] pa vendarle bi se strinjal s tem, da je zelo pomembno, da ima
[6:26] vsaka država svojo fiskalno politiko takšno, ki omogoča tudi
[6:31] ukrepanje v malce bolj neugodnih situacijah v času kakšne krize
[6:36] in tako naprej. Skratka, po domače, da si pusti
[6:39] dovolj. Prostora za ukrepanje, če bi
[6:41] bilo to potrebno, mi vemo, da v zadnjih nekaj letih smo imeli
[6:45] kar nekaj težkih preizkušenj za gospodarstvo, ne samo v
[6:49] Sloveniji, tudi širše od pandemije dalje in v teh v teh
[6:53] časih je zelo pomembno, da ima tudi fiskalna politika poleg
[6:57] vseh ostalih dovolj prostora za ukrepanje, da lahko deluje
[7:02] proticiklično, da lahko v bistvu omogoči gospodarsko rast.
[7:06] Če slučajno em ta ni takšna, kot bi si želeli za privatni sektor.
[7:12] Tako da s tega stališča je to zelo pomembno, pa pomembna je
[7:15] fiskalna politika tudi v nekoliko v nekoliko daljšem
[7:20] srednjeročnem obdobju. Stališča strukturnih izzivov, ki
[7:24] jih imamo v Sloveniji teh teh ni malo.
[7:26] Teh se bo mogoče kasneje dotaknila, tako da tukaj mora
[7:30] biti tudi fiskalna politika, razvojno naravnana.
[7:33] Takšna, ki podpira gospodarsko rast na daljši rok, ki ee
[7:39] spodbuja strukturne reforme preobrazbo gospodarstva, ki je
[7:42] potrebna za to. Da bomo imeli na dolgi rok
[7:46] doseženo neko normalno ee nek normalen standard, ki si ga vsi
[7:51] želimo ali pa približevanje ee povprečje Evropske unije ali še
[7:55] celo bolj razvitim državam? Je res to v skratka, nekatere
[8:01] številke v začetku leta bo kasnejših analizah so.
[8:06] Bil je kar ne bom rekel razlog, za kakšno veliko negotovost ali
[8:11] paniko, vendar gospodarska rast, ki je bila negativna v ee.
[8:18] Zdaj bo številki -0,6 %0,6 %. To je kar velik upad res da je
[8:27] potem se gospodarska rast okrepila na 0,7 %, vendar je smo
[8:33] imeli v prvem polletju ee samo 0,1 odstotno gospodarsko rast.
[8:38] To je. Kar lahko zbudi nekaj
[8:42] vznemirjenja. Nedvomno lahko vzbudi nekaj
[8:46] vznemirjenja, kljub vsemu bi pa rekel to, da ob vseh turbulencah
[8:51] ob vseh izzivih, ki smo jih imeli v Sloveniji in širše v
[8:54] zadnjih letih, še posebej pa letos ee.
[8:57] Kljub vsemu imamo gospodarsko rast, ki je kumulativno zdaj že
[9:01] pozitivna. Nekoliko nas je presenetil
[9:04] podatek za prvi kvartal, ki pa je bil potem v drugem kvartalu.
[9:08] Èe so bili podatki boljši vse skupaj -6.
[9:12] Cela 7 torej v prvi polovici smo pri pozitivni gospodarski rasti
[9:17] za tretje četrtletje se predvideva nekoliko em
[9:21] upočasnjena gospodarska rast, glede na drugi kvartal pa kljub
[9:24] samo še vedno pozitivno. Em naše ocene kažejo približno
[9:28] 0,5 % četrtletna za tretje četrtletje.
[9:32] Skratka, lahko bi rekel ja em, če ne bi bilo vseh teh ee
[9:37] turbulenc izzivov, ki smo jih spremljali v letošnjem letu,
[9:40] zelo intenzivno. Seveda govorimo o ukrepih
[9:43] ameriške administracije, bi bila gospodarska rast v letošnjem
[9:46] letu nedvomno višja, vsa negotovost pa je pripeljala do
[9:50] tega, kjer kjer smo. Pa še pa kljub vsemu no
[9:53] ugotovimo, da je gospodarstvo vseeno odporno.
[9:57] Robustno imamo pozitivno gospodarsko rast in nekako
[10:00] pričakujemo dodatno okrevanje v naslednjih letih.
[10:02] Je pa je pa še ta podatek o tem, kako so se, kako so v državni
[10:08] statistiki ugotovili, da nekaj nesorazmerja v izvozu in uvozu.
[10:15] Na podlagi tega bi lahko sklepali na podlagi njihove
[10:17] revizije. Bi lahko sklepali, da
[10:20] gospodarska rast v prvem četrtletju ni bila tako zelo
[10:23] negativna, če je pravzaprav podatek o izvozu.
[10:27] Oziroma razliki med izvozom in uvozom uvozom pozitiven.
[10:31] Skratka, a smo v resnici bili nekoliko boljši, kot smo
[10:35] mislili. Težko rečem, trenutno
[10:38] razpolagamo samo za uradnimi podatki, za to pristojne
[10:41] inštitucije. Lahko se zgodi kakšna revizija.
[10:44] To ne bi bilo prvič. Èe bomo pogledali počakali na
[10:48] pravilen na trenutek, ko bodo državni statistiki povedali ee.
[10:53] Ali je podatek treba kakorkoli revidirati ali ne.
[10:58] Pa si bi potem odzvali na to, trenutno pa lahko rečem samo to,
[11:03] da ja. Nekoliko nas je presenetil
[11:05] podatek za prvi kvartal ee. Če je res ali ne bomo še videli.
[11:10] Kot rečeno, zna se zgoditi ee oziroma preteklost je pokazala,
[11:14] da so bile že revizije na teh podatkih.
[11:17] Ali menite da bi bila ocena. To je ocena tako malo iz rokava
[11:24] ampak na hitro pove ali bi bili presenečeni, če bi ugotovili, da
[11:27] je podatek o gospodarski rasti na mesto. 0,6 %, pravzaprav 0,3
[11:33] %. Bi vas to zelo presenetilo.
[11:35] Vsekakor bi bil to ee dober podatek em, kot rečeno pa
[11:41] počakajmo na. Uradne podatke in potem vidimo,
[11:46] Kakšna je dejanska gospodarska rast.
[11:48] Slovensko gospodarstvo pravite, da je robustno in hitro se tudi
[11:52] spreminja in se transformira. Skratka, nekatera podjetja imajo
[11:56] odgovore na izzive. Tehnološke preobrazbe, imajo
[12:00] odgovore na izzive tegob na naših največjih izvoznih trgih.
[12:05] Govorim predvsem o Nemčiji in Avstriji, kjer je recesija že
[12:08] nekaj časa vidna in jo ljudje tudi čutijo.
[12:14] Pa vendar pa vendar. Obstajajo ocene, da bi slovenska
[12:20] gospodarska rast, če ne bi bili, če ne bi imeli razmeroma
[12:25] ekspanzivne fiskalne politike, bila precej nizka še nižja.
[12:31] Ali si mi pravzaprav kupujemo gospodarsko rast s tem, da se
[12:35] več zadržujemo, da ljudje več troši.
[12:37] Ja iz država. Mislim, da posamezniki zdaj gre
[12:41] za to, da je gospodarska aktivnost sestavljena iz
[12:45] različnih komponent od aktivnosti podjetij.
[12:49] Prebivalstva do tudi države, ne nazadnje neto izvoz.
[12:53] In seveda v zadnjih letih je gospodarsko rast v Sloveniji
[12:57] zelo poganjala potrošnja zasebna potrošnja, ki je nekako poleg
[13:02] določenih drugih komponent ee nekako dvigovala gospodarsko
[13:06] aktivnost, kar niti ni slabo. Vsi si želimo visoke gospodarske
[13:10] rasti, približevanje e povprečju Evropske unije ali celo
[13:13] preseganje tega in tako naprej. A ne, je pa na dolgi rok
[13:17] pomembno, da je gospodarska rast.
[13:20] Vzdržna, da je takšna, ki jo poganjajo, ki jo poganjajo
[13:25] investicije inovacije, ki jo poganjajo spremembe, potrebne
[13:29] spremembe v strukturi gospodarstva in tako naprej in
[13:32] tukaj pa moram reči, da imajo ali pa so imela podjetja v
[13:35] zadnjih letih kar nekaj izzivov. Torej ta podjetniški del eé še
[13:40] danes ee čuti določene posledice teh raznoraznih tegob, kot so
[13:46] jih, kot ste jih omenili v zadnjih v zadnjih letih.
[13:50] Proizvodni sektor je recimo ee. Ima izzive ima šibko poslovanje
[13:57] ee izvozniki se ukvarjajo z vprašanjem, ali bo izvoz v
[14:02] Nemčiji še tako močan ali ne, ali se je treba prilagoditi
[14:05] tako, da to so neki od strukturnih izzivov, ki sem si
[14:07] jih že prej dotaknil, ki jih mora Slovenija nasloviti, da bo
[14:12] lahko dolgoročno zagotavljala stabilno gospodarsko rast, ne
[14:17] more biti samo potrošna tista, ki ki drži gospodarstvo navzgor,
[14:21] ampak je ena od pomembnih komponent, mora biti pa tudi.
[14:24] Vse, vsi ostali ostali podstati ekonomije.
[14:27] Takšni, da na dolgi rok zagotavlja gospodarsko rast.
[14:31] Slovenija je odprto, gospodarstvo mora trgovati.
[14:35] Mora trgovati mora proizvajati, če sloni preveč na potrošnji,
[14:42] potem se ta balonček prej ali slej razpoči.
[14:46] Zato, ker če ni inovacij v podjetniškem sektorju, če ni
[14:49] investicij, to je to slab pomen za prihodnost.
[14:53] Se strinjam, inovacije so zelo pomembne.
[14:55] Mi lahko primerjamo slovenske razmere z razmerami v širšem
[15:01] območju, recimo v Evropski uniji, in lahko vidimo, da je,
[15:04] da se je. Poslovni model slovenskega
[15:08] gospodarstva po svetovni gospodarski krizi v letu 2008
[15:11] popolnoma spremenil do nekje do leta 2008 je e povečevanje
[15:15] produktivnosti pri nas oziroma gospodarsko rast znala predvsem
[15:21] povečevanje produktivnosti, a ne, medtem ko po.
[15:27] To ni gospodarski krizi, pa je to gospodarsko rast gnala
[15:31] predvsem dodatno dodatno zaposlovanje, a ne in zdaj.
[15:34] Če se želimo vprašati, kako bi spodbudili gospodarsko rast, je
[15:38] odgovor točno v tem, kar ste omenili v inovacijah v
[15:42] prilagoditvi v razmisleku o tem, kje so tisti trgi, na katere
[15:47] lahko podjetja vstopajo. Glede na to, da smo malo odprto
[15:50] gospodarstvo o novih tehnologijah, je treba
[15:54] razmišljat, skratka o. O izzivih, ki jih lahko, ki jih
[16:00] lahko naslovimo z višjo produktivnostjo z novimi
[16:05] idejami. In to je nekaj, kar se moramo
[16:08] vsi kot družba lotiti. Torej, če ti gospodarsko rast
[16:11] poganja s tem, da ljudem na na podlagi povečevanja neke
[16:16] zadolženosti daš večje plače in v mislih imam tudi javni sektor,
[16:22] če ne celo predvsem javni sektor, to na dolgi rok ne more
[16:25] biti vzdržni model za takšno odprto gospodarstvo, kot je
[16:28] Slovenija. Ja poglejte, če primerjamo rast
[16:31] plač v Sloveniji ali pa realno rast plač zasebnega sektorja v
[16:35] primerjavi z rastjo produktivnosti od leta 19 dalje
[16:41] je realna rast plač. Mislim, da dobrih 13 %, medtem
[16:45] ko je rast produktivnosti približno polovico.
[16:48] Od tega seveda če plače, rastejo hitreje, kot raste
[16:51] produktivnost, se potem zmanjšuje konkurenčnost
[16:55] gospodarstva. Konkurenčnost podjetja, podjetij
[16:58] in tako naprej in to na dolgi rok.
[17:00] Ni dobro plače, naj bi na dolgi rok ali pa na srednji rok rasle
[17:05] skladu s produktivnostjo. Zdaj seveda vprašanje, ali se
[17:08] želimo ee ee realno rast plač znižati na rast produktivnosti,
[17:14] ki jo imamo ali obratno. Dajmo raje še dvigniti
[17:18] produktivnost podjetij ee in gospodarstva, da lahko ohranjamo
[17:23] visoko rast plač, visok standard.
[17:25] Seveda povečevanje produktivnosti gospodarstva je v
[17:28] marsičem odvisno od same aktivnosti gospodarstva.
[17:31] Logično, zato so potrebni neki investicije, nek tehnološki
[17:35] razvoj, tukaj pa na podlagi nekaterih gibanj lahko
[17:39] ocenjujemo, da pravzaprav se ne dogaja kaj dosti govorimo o
[17:44] investicijah v gospodarstvo, ki jih izvajajo podjetja in tukaj
[17:49] so bančni podatki oziroma tudi podatki, ki jih zbirajo tebi
[17:53] zbuja precej optimizem, precej sta precej ne optimistični.
[17:57] Zakaj so slovenska podjetja po vašem mnenju razmeroma?
[18:02] Neaktivna kar se tiče investicijskih dejavnosti.
[18:06] Ja tukaj je tukaj je e razlogov ali pa vidikov več pa bom
[18:11] poskušal. Negotovost recimo.
[18:13] Na primer bom poskušal iti skozi te, kot rečeno, nekje.
[18:17] Do leta 2008 smo sprejem so spremljali izjemen bum ee
[18:21] investicij ee. Veliko vlaganja podjetij tako
[18:27] naprej. Potem je prišla kriza in se je
[18:29] model poslovanja gospodarstva popolnoma spremenil.
[18:32] Prvič podjetja v tistem času določena so propadla, določena
[18:36] niso uspela dobiti ustreznega financiranja, ker so banke imele
[18:39] svoje težave in potem so se morale prilagoditi o tem, bom še
[18:43] kasneje govoril zdaj. Če pa pogledamo em delež
[18:47] investicij, ki ga, ki ga slovenska podjetja namenjajo za
[18:52] oziroma delež bruto domačega proizvoda, ki ga slovenska
[18:55] podjetja namenjajo za investicije.
[18:57] Je pa nekoliko prenizek, zato da bi lahko sledili Evropi.
[19:02] Mi smo trenutno nekje na ravni 90 % po bruto domačem proizvodu
[19:06] na prebivalstva po pariteti kupne moči.
[19:09] Če želimo doseči povprečje Evropske unije, pa ni nujno, da
[19:13] si želimo doseči dosegati samo povprečje.
[19:16] Zakaj ne bi bili boljši, a ne, potem je treba razmisliti o tem,
[19:20] kako to doseči in odgovor so seveda investicije, povečanje
[19:24] produktivnosti in tako naprej. Zakaj podjetja?
[19:27] Manj se investirajo en dejavnik je nedvomno negotovost.
[19:31] V zadnjih letih je bilo negotovosti zelo veliko na
[19:35] različnih področjih od kovida naprej, potem so bile težave za
[19:40] z določenimi bančnimi ee ee, določenimi bančnimi skupinami,
[19:44] sicer izven Evrope. Potem smo imeli poplave, letos
[19:48] imamo ameriško administracijo oziroma Trumpa.
[19:51] Tako je tako, da negotovost je seveda stališča investicij
[19:55] podjetij zelo pomembna. Če se podjetje sprašuje, ali bo
[20:00] en proizvodni faktor, torej kapital zamenjal za nekim drugim
[20:04] delom, a ne se bo vprašalo, kaj, ki je bolj fleksibilen, a ne.
[20:08] In trenutno imamo model takšen, da podjetja zaposlujejo tuje
[20:12] delavce domačih. Tako ali tako ni tukaj.
[20:15] Gre za, gre za rast, rast proizvodnje po načelu
[20:21] povečevanja delavcev ne, ki pa je relativno fleksibilno.
[20:24] Če imamo tuje delavce, jih lahko podjetja relativno hitro
[20:27] odpustijo. Če pa imamo na drugi strani
[20:30] velike investicije večmilijonske, ki se financira z
[20:32] bančnimi posojili z lastnimi dan in tako naprej.
[20:36] Je pa potreben nek pogled vnaprej, 5 let, 10 let, 15 let
[20:40] in v tem primeru mora biti podjetja prepričana, da bo ta
[20:43] investicija se je povrnila, da bo, da bo profitabilna, a ne in
[20:48] če če če pa je velika negotovost, potem to ni.
[20:52] In še druga zadeva je em, gre za vprašanje inovativnosti ee.
[20:58] Običajno v vseh državah so so tista podjetja, ki so najbolj
[21:03] inovativna, najbolj propulzivna in tako naprej mala hitrorastoča
[21:07] podjetja ne in potem tukaj pridemo do vprašanje njihovega
[21:11] financiranja. Jaz mislim, da danes oziroma
[21:14] prepričan sem, da danes za podjetja.
[21:17] Finančni vidik, na katerega se tudi opozorili, ni problematičen
[21:21] tudi vse naše ankete kažejo, da podjetja niso omejila investicij
[21:27] zaradi pomanjkanja finančnih virov.
[21:29] Ali pa predložena razmerah. Ko so nezadolžena lahko dobijo
[21:33] financiranje tudi od mame. Če so, če so v lasti tujih ane,
[21:37] imajo lastne vire, imajo lastne. Vire in ki imajo veliko denarja.
[21:40] Imajo veliko denarja, ampak a ne èe je ta problem prihodnosti,
[21:47] vprašanj, negotovosti? Torej očitno prevelik manjša
[21:50] podjetja em tista, ki bi potencialno se lahko razvila, pa
[21:55] trčijo ob ob težave financiranja zato, ker banke niso niso
[22:02] takšne, da bi seveda zagotavljalo na primer lastniški
[22:05] kapital podjetjem niso takšne po naravi, ki bi zagotavljala
[22:09] tvegani kapital in tako naprej, tako da tukaj tudi v tem delu
[22:13] nekoliko ne samo Slovenija. Celotna Evropa trenutno še
[22:17] zaostaja, tukaj je nekaj načrti. So in morda bo to prineslo nek
[22:22] razvojni preboj za Evropo za Slovenijo v primerjavi z
[22:26] določenimi drugimi gospodarstvi. Ko govoriva o negotovosti.
[22:29] Seveda so tu izjemno pomembni faktorji, kot recimo
[22:33] nepredvidljivost administracije v ZDA, potem tehnološke
[22:37] spremembe, svetu hitrost prilagajanja evropski Evropske
[22:42] unije nasploh recesija v Nemčiji in v Avstriji, tudi druge
[22:48] sosede, drugi izvozni trgi. Naši klasični niso tako zelo
[22:51] obetavni in logično, da podjetniki to negotovost
[22:56] občutijo in nanj odgovor nanje odgovori tudi tako, da ne
[22:59] investirajo preveč, ampak to so vse rekel, bi nekoliko eksterni
[23:04] podatki. Ali mislite, da k negotovosti v
[23:09] slovenskih podjetjih pripomore tudi recimo domača?
[23:14] Reciva temu erotična politika. Zdaj, kot je bilo rečeno,
[23:20] različni dejavniki vplivajo na negotovost, negotovost je
[23:25] gospodarska. Je e je tudi nekako politična
[23:30] lahko, a ne tako, da to je bolj vprašanje za podjetnike, kaj je
[23:35] tisto, kar jih, ker jih zavira pri ker jih zavira pri
[23:39] razmišljanju o investicijah o univac in tako naprej?
[23:43] Nedvomno pa lahko rečem, da to ni ne izvira.
[23:49] Iz. Problemov s financiranjem ker
[23:53] denarja za investicije dovolj? Ali bi mi oporekali v tezi da
[23:58] domača politična. Era ti čnost če se.
[24:03] Tega termina po služiva ne vpliva dobro na pripravljenost
[24:07] podjetij za investicije. Lahko rečem, da je ključna vloga
[24:13] vseh nosilcev ekonomskih politik ta, da zagotavlja stabilnost,
[24:16] stabilnost okolja, ee stabilnost em v širšem smislu, ker brez
[24:24] stabilnosti podjetja ne morejo poslovati tako da je treba
[24:26] zagotoviti tako ee stabilnost inflacije kot stabilnost
[24:31] finančnega sistema, pa tudi vsi ostali podstati ekonomije, mora
[24:36] biti takšni, ki ee zagotavljajo to, da se podjetja počutijo
[24:41] varna, da, da vedo. Da bo, da bo neko daljše obdobje
[24:46] ëe predvidljivega poslovanja in potem se lahko odločajo za za
[24:51] večje projekte. Manjše svojeglavost politike in
[24:55] večje predvidljivosti domače politike.
[24:58] Ta bi bila dobrodošla, mar ne? Vsekakor je vsaka negotovost
[25:04] problematična s stališča podjetniškega.
[25:06] Sektor dotaknila sva se vprašanje inovativnosti
[25:11] slovenskih podjetij in dotakniva se še drugega vprašanja
[25:15] nasledstva VV tistih podjetjih, ki so v Sloveniji imela nekakšen
[25:22] doživela na kakšen preboj tehnološki in tukaj so nekateri
[25:27] ustanovitelji svoje deleže tudi prodali.
[25:32] Predvsem skladom, pa tudi tujim podjetjem, domačega na domačih
[25:38] nakupov, ni bilo zelo veliko in potem kar mene zelo preseneča,
[25:42] recimo, da so veliki tehnološki. Velikani Slovenije ne moreš
[25:47] ravno velikane ali pomembni tehnološki podjetniki svoje 100
[25:54] kar so prejeli ta denar vložili v nepremičnine.
[25:59] Ali je to po vašem mnenju ambiciozno?
[26:04] Namesto da bi šli v drugo dejavnost, da serijski
[26:08] podjetniki še izboljša nekatere nove tehnologijo, kupiš zemljo
[26:13] pa postaviš blok. Ja to je nekako kar razširjene e
[26:19] poslovni model v Sloveniji. Vsekakor bi si želeli vsi, a ne
[26:23] da bi uspešni podjetniki. Tisti, ki imajo poslovne ideje,
[26:27] ki lahko zgradijo ee podjetje iz nekega majhnega garažnega
[26:32] podjetja v neko multinacionalko, da bi, da bi imeli čim več
[26:37] takšnih, da bi imeli čim več takšnih podjetnikov ali uspešnih
[26:41] ljudi. Zato ker to vsem ee dviguje
[26:44] standard vsem nam pripomore. Pripomore k pripomore k
[26:48] gospodarski rasti in zaposlenosti in tako naprej.
[26:52] Težko je seveda polagati na na srce, kaj posameznik počne s
[26:58] svojim. In podjetniki naj bi to sami
[27:00] najbolje vedeli. Podjetniki naj bi to sami
[27:03] najbolje vedeli, ampak kot rečeno, v vseh gospodarstvih in
[27:07] tudi Slovenije, tako da na dolgi rok so najbolj propulzivni del
[27:12] gospodarstva. Mlada razvijajoča se podjetja,
[27:17] ki. Imajo ideje, ki so inovativna in
[27:19] imajo visoko dodano vrednost in to je tisto, s čimer se moramo
[27:24] zavezati oziroma s čimer moramo strmeti, če želimo imeti ee
[27:29] visok standard in visoko gospodarsko rast.
[27:31] Kako si centralni bančnik centralni bančniki ima izkušnje
[27:35] v realnem sektorju, finančnem sektorju in ki je doktor
[27:40] ekonomije, razlaga. Fetiš opeke.
[27:46] Lahko to razložim nekoliko širše. v Sloveniji imamo
[27:50] specifičen ee model varčevanja. Posamezniki imajo praktično ee 2
[27:57] možnosti, kam vložijo svoje prihranke.
[28:00] Po ena strani gre gredo ti prihranki v bančni sistem, tam
[28:04] vemo, da imamo skoraj 28 milijard prihrankov samo od
[28:08] gospodinjstev in potem. Še veliko, če to pomnožimo, če
[28:12] to deliš z 2 milijonoma. Odvisno je tudi od tega, če
[28:16] primerjamo to glede na bruto domači proizvod in glede na
[28:19] bančni. Glede na bančno bilanco je pa
[28:22] relativno veliko in to ni slabo. Po drugi strani je pa problem
[28:27] alternativ in to je tisto, kjer Sloveniji peša mo. v Sloveniji
[28:31] je alternativa bančnemu varčevanju praktično percepcija
[28:36] ljudi je, da je alternativa bančnemu plačevanju, predvsem em
[28:40] vlaganje v nepremičnine in potem neko.
[28:45] Neko plemenitenje premoženja, v tem delu imamo pa relativno malo
[28:50] varčevanje v drugih oblikah. Na primer zelo zelo majhna, je
[28:56] po obsegu trgovanja slovenska borza zelo malo.
[28:58] Imamo ee, zelo malo imamo novih podjetij, ki bi, ki bi em šle po
[29:05] denar na na borzo na druge oblike financiranja.
[29:12] Zelo malo je na primer drugega tretjega stebra.
[29:15] Ki bi nekako prinesel blagostanje posameznikom v času
[29:20] govorite? Pokojnine.
[29:21] O pokojninskem stebru seveda tako, da ne bi rekel, da je, da
[29:27] je nalaganje premoženja v nepremičnine slabo.
[29:31] Je pa ee. Treba razmisliti o tem, kako bi
[29:35] lahko posameznikom omogočilo omogočili še druge alternativne
[29:39] oblike investiranja, tako kot so značilni v nekaterih drugih bolj
[29:44] razvitih državah. Ampak to je nekako.
[29:48] Em. Značilnost tega dela Evrope,
[29:52] kjer je vse skupaj zelo bančno orientirano.
[29:55] S tem se z vami povsem strinjamo.
[29:57] To ni vprašanje, vendar pomeni zanimivo to, da tisti ljudje, ki
[30:01] bi morali biti, ki naj bi bili finančni, zelo pismeni, še vedno
[30:05] prisegajo na opeko. In to so resni podjetniki.
[30:09] Ne, to je meni fascinantno ja. Po ena strani pa je logično, ne
[30:14] je logično. Glede na to, da so obrestne mere
[30:17] e bančni v bančnem sistemu. Nizke, kar je seveda posledica
[30:24] različnih dejavnikov em, medtem ko se je izkazalo v zadnjih
[30:28] letih, da so pa nepremičnine očitno bolj donosen, vsaj glede
[30:31] na glede na cene, ki jih spremljamo.
[30:34] Pa še nekaj je ne. Človek se muči tehnologijo dela
[30:38] proda. Zasluži denar je stresno.
[30:42] Potem dobiš neki denarja, če prodaš kupiš.
[30:46] Nepremičnino donos je. Reciva temu tako rekoč
[30:51] zagarantiran, skratka, lepše je, ne rabiš se več tako naprezat
[30:57] udobno je. No značilnost vsakega
[31:01] investiranja je razmerje med donosnostjo in tveganjem.
[31:06] Zgodovinsko gledano ee v Sloveniji je e so cene
[31:10] nepremičnin stalno naraščale, ampak to zgodovina nam ne nam ne
[31:15] zagotavlja, da bo temu tudi v prihodnje tako, da vsak
[31:18] posameznik, ko razmišlja o investicijskih odločitvah.
[31:21] Se mora soočiti za. Tveganje, ali pa potencialnimi
[31:24] izzivi, kaj bo za njihovo naložbo, se mora dobro
[31:27] pozanimati in potem odločiti. Ena so bolj konzervativni, drugi
[31:30] manj. Je pa ta raven finančne
[31:33] pismenosti v Sloveniji v zadnjih nekaj letih vendarle
[31:36] napredovala. Ne moremo reči, da imamo cvetočo
[31:39] borzo po prometu, vendar po donosih je ena najbolj cvetočih
[31:45] borz sveta, če ne celo najbolj cvetoča.
[31:49] Skratka, nekaj se dogaja, ljudje vlagajo več tudi v različne
[31:53] finančne oblike. Skratka, nekaj se na tem
[31:56] področju dogaja. Če mislita, da se nekaj dogaja
[32:00] na področju finančne pismenosti, vam lahko potrdim.
[32:02] Tudi mi se zelo trudimo za to em seveda morajo posamezniki, ko se
[32:08] odločajo o tem, kako poslujejo s kom poslujejo, na kakšen način
[32:12] plačujejo, kam vlagajo svoj denar, je ključna stvar to, da
[32:16] so finančno pismeni, da sprejemajo.
[32:19] Da sprejemajo informirane odločitve, da vedo, kakšna so
[32:22] tveganja, ki so katerim so izpostavljeni, ne vedo, kaj
[32:25] pomeni plačevanje s kartico, kaj pomeni plačevanje za gotovino,
[32:30] kaj pomeni, če dajo denar najboljše in tako naprej.
[32:32] To je ključno, a ne in tukaj se na banke Slovenije v zadnjih
[32:36] letih zelo trudimo za to, da izobrazimo tudi mlade, tudi
[32:40] otroke in potem starejše generacije, da se spoznajo na na
[32:46] potencialne opcije, da se da poznajo finančne produkte.
[32:51] In na ta način prispevamo tudi k finančni stabilnosti, ker ne
[32:56] izobražen posameznik lahko lahko ee sam sebi in tudi širšem
[33:04] okolju naredi precej precej težav.
[33:07] Em. Seveda je tukaj vse samo po sebi
[33:12] postavlja vprašanje. Različne oblike investiranja.
[33:18] Borze grejo povsod kor. Predvsem jih žene tudi umetna
[33:23] inteligenca in veliko se govori danes o balonih.
[33:28] Kakšno je stališče centralnega bančnika do.
[33:33] Današnjih tako imenovanih balonov oziroma do.
[33:38] Domnevnih balonov ali vas je kaj strah?
[33:42] Zdaj jaz težko, kot sem tam, kjer komentiramo, ali imamo na
[33:46] borznih na borznih trgih balone, zato so zato so zadolžene druge
[33:51] inštitucije ee institucionalni investitorji, analitiki in tako
[33:54] naprej. Za nas je pomembno to ee, čemer
[33:58] so se že pogovarjali veliko, da imamo finančno stabilnost in
[34:03] kjer lahko mikon centralni bankirji to zagotavljamo.
[34:07] To zagotovimo. Kjer se pa kar se pa tiče
[34:11] širšega dela širšega finančnega sektorja, si pa želimo samo to,
[34:15] da so posamezniki pri svojih odločitvah dobro informirani, da
[34:19] vedo, kam vlagajo svoj denar, da se zavedajo tveganj ee različnih
[34:25] investicijskih produktov, med drugim nakupov neposrednih
[34:28] delnic na trgu, morda tudi kripto sredstev in tako naprej,
[34:33] da se tega zavedajo, da so previdni, da sprejemajo
[34:35] informirane odločitve, ne pa da potem na koncu, ko.
[34:40] Morda izgubijo denar zaradi zaradi nepremišljene odločitve
[34:43] sprašujejo, kaj so naredili narobe em v času invest
[34:47] investicijske odločitve je treba stvari preveriti in se potem
[34:51] odločiti glede na to, kakšna tveganja so pripravljeni
[34:54] prevzemati. Ali vaše strokovne službe tudi
[34:58] vi osebno vaši analitiki posvečajo kaj več pozornosti
[35:03] naraščujočim gibanjem na borzah in tudi na drugih trgih, kot so
[35:08] to prej delali. Ali je ta problematika potrebna
[35:13] večje pozornosti vaše institucije?
[35:16] Zdaj mi v osnovi ee. Naš mandat se ne nanaša na
[35:21] opazovanje borznih trgov, seveda pa to spremljamo v okviru našega
[35:26] osnovnega mandata zagotavljanja ustrezne inflacije finančne
[35:29] stabilnosti tako naprej v Sloveniji za kapitalski trg
[35:33] zadolžena agencija za trg vrednostnih papirjev, tako da se
[35:37] tako, da se v bistvu s tem delamo ukvarjamo èe to ee to
[35:43] tudi proučujemo nekako v manjšem obsegu.
[35:47] Imamo tudi em del poročila finančne stabilnosti, namenjeno
[35:51] namenjeno borznemu trgu slovenskemu ne širše, tako da
[35:57] vse skupaj opazujemo v smislu našega mandata, pa tudi tega, da
[36:02] nekako ozaveščamo javnost, pa spet se vrnemo na finančno
[36:06] opismenjevanje, da se zavedajo potencialnih tveganj.
[36:10] Res je, da je trenutno stanje na nabor na borznih trgih
[36:15] pravzaprav vsepovsod po svetu. Èe samo ali pa.
[36:18] Večinoma zeleno, ampak. Je pa to hecno, je to hecno.
[36:22] Priznajte, da imamo negotovost povsod borze pa tako veselo
[36:27] rastejo. Ja, ampak to ni nič nenavadnega,
[36:31] to je zgodil zanimivo, zanimivo, pa nedvomno je em.
[36:34] Finančni trgi so zelo zanimivi, ampak časovno gledano pa imamo
[36:39] rasti in padce in tega se morajo investitorji zavedati.
[36:42] Nikakor ni tako, da lahko pričakujemo samo em rast rast,
[36:48] rast rast, ker je, ker so tudi slabša obdobja.
[36:53] Sklop vabimo vas, da se naročite na naš kanal.
[36:57] Tako ne boste zamudili prihodnjih epizod minulem letu,
[37:01] torej lansko leto. Pisalo se je leto 2024 je bila
[37:04] razlika med tako imenovanimi pasivnimi in aktivnimi
[37:07] obrestnimi merami v bankah zelo velika.
[37:14] Danes je nekoliko nižja obrestna mera se vendarle padle.
[37:19] Ali menite, da bi bilo primerno za vsakega bančnika, da si kupi
[37:24] sliko kristin lagard in jo obesi v svojo pisarno s podpisom.
[37:30] Hvala kristin. Nedvomno ee je dejstvo to, da je
[37:36] v zadnjih 2 letih bančni sektor posloval izjemno dobro bančni
[37:41] sektor je imel em rekordne dobičke in to je tudi posledica
[37:46] denarne politike. Denarna politika seveda takšna,
[37:50] kot je iz razlogom ee. Imeli smo prav pravzaprav
[37:54] dvomestno inflacijo, zato je bilo treba dvigovati obrestne
[37:58] mere zaostrovati, da se je inflacija potem približala
[38:02] našemu cilju, kjer praktično zdaj smo.
[38:04] Smo jo premagali. Em na ravni Evropske unije
[38:09] oziroma evropske monetarne unije je nedvomno.
[38:11] Tam smo pri 2 odstotkih plus minus nekaj torej se smo na
[38:15] bližje blizu našega cilja oziroma smo že na cilju. v
[38:19] Sloveniji imamo še nekaj izzivov pri nas.
[38:21] Inflacija zdaj približno 3 odstotke vemo, iz kje izvira
[38:25] kje. Iz 2 glavnih dejavnikov eno so
[38:28] cene energije, drugo so cene hrane.
[38:31] Hrana je recimo zrasla za več kot 6 % pa je to že nizka v
[38:35] primerjavi s tem, kar smo imeli poleti, ampak sem precej
[38:40] prepričan, da se bo ta dihotomija med slovensko in
[38:43] evropsko inflacijo v naslednjih 2 do 3 letih iz ničle in da bomo
[38:48] tudi v Sloveniji dosegli ta inflacijski cilj.
[38:51] Zdaj pa če se vrnemo nazaj na bančno poslovanje.
[38:53] Kot rečeno, je zelo ugodno stališče.
[38:56] Finančnega sistema dobro bančno dobro poslovanje bank in visoki
[39:01] dobički niso slabi. Zakaj zato, ker.
[39:04] Dobički sploh niso slabi. Ker so jih lastniki tudi v
[39:08] veliki meri pustili v bančnem sistemu.
[39:10] To omogoča večjo kapitalizacijo, omogoča tudi kreditiranje.
[39:15] Je pa res specifičen problem v Sloveniji.
[39:18] Takšen ee, da imamo po ena strani veliko veliko varčevanja.
[39:24] To varčevanje ima to specifiko, da so posamezniki.
[39:28] Zelo em nenaklonjeni tveganju tudi v smislu bančnega depozita
[39:35] ee nalagajo zelo kratkoročno. Vemo, da imamo 70 procentov, če
[39:39] ne celo več vseh depozitov vpoglednih.
[39:42] In to je nekaj, kar kar je posameznikova izbira, seveda
[39:46] tudi bančna glede na deljena ponudbo in v času, ko so
[39:50] obrestne mere splošno raven obrestnih mer naraščala, so
[39:54] banke seveda to naraščajočo obrestno mero zelo hitro tudi
[39:58] predvsem v Sloveniji prelevile. Oziroma prevalile na aktivno
[40:02] stran, torej med med posojila nekje nekje pasivno.
[40:06] Glede na to, da je šel ribo gor nekje pa aktivno z višjimi
[40:11] obrestnimi merami za nova posojila na pasivni strani, se
[40:15] pa to ni zgodilo. Skratka, pri nas ni bilo ne
[40:18] pritiska varčevalcev, ne bi rekel samoiniciativne želje
[40:23] bankirjev, da dvignejo obrestne mere oziroma da prilagodijo
[40:27] ponudbo, tako da bo, da bo privlačna za nekoliko daljše.
[40:30] Reševanje iz tega potem izhaja ta razlika in zelo dober
[40:34] rezultat. Ste pa na nek način centralni
[40:37] bančniki omogočili. Raj na zemlji bančnikom, skratka
[40:43] varčevalcem dati malo kupiti. Papirje državne oziroma
[40:49] centralne banke lepo sedeti in samo gledati, kako kaplja v
[40:54] mošnjo. Jaz temu ne bi rekel, da smo
[40:57] centralni bankirji to omogočili. Naš mandat je jasen.
[41:01] To je zagotavljanje inflacije in za to, da smo lahko relativno
[41:05] hitro in brez učinkov na gospodarsko rast.
[41:08] Tudi to je pomembno èe dosegli tako drastično in hitro znižanje
[41:12] inflacije iz praktično dvomestnih številk.
[41:14] Na naš cilj je uspeh ane, ampak seveda zato smo morali imeti.
[41:20] Obdobje hitrih in močnih dvigov obrestnih mer.
[41:24] Posledično se to odrazi tudi na bančni sistem u, ampak boljši
[41:27] sistem je konkurenčen èe, še posebej v Sloveniji, a ne in gre
[41:31] za vprašanje ponudbe in povpraševanja banke ponujajo
[41:34] depozite, depozit, obrestne mere, kakršne so varčevalci.
[41:38] Po drugi strani imajo možnost proste izbire ali èe se
[41:42] prilagodijo bančni ponudbi ali pa iščejo druge alternativne
[41:46] oblike investiranja. Da vas takoj vprašam, spoštovani
[41:48] gospod dolenc. Imaš človeka, ki je pred recimo
[41:53] 2 letoma vzel posojilo ali pa 3 leti obrestna mera je bila
[41:58] razmeroma visoka. No, in potem pa so se te
[42:01] obrestne mere vsled zniževanja inflacije nekoliko znižale.
[42:08] Ne in zdaj mnogo ljudi je razmišljal o tem, ali bi svoja
[42:12] posojila, kot se temu reče, refinancirali, vzeli bolj ugodno
[42:16] posojilo in vrnili ta staro posojilo.
[42:20] Banki preprosto se izražam nalašč, ali je ta vlak zdaj že
[42:25] odpeljal ali se še vedno splača? Refinancirati po silo je ta vlak
[42:32] odpeljal in to vas sprašujem kot človeka, ki skrbi tudi za
[42:35] finančno pismenost ljudi. Zdaj tako v Sloveniji se v
[42:41] zadnjih nekaj letih se je zgodil fenomen, da so posamezniki
[42:47] govorimo o gospodinjstvih, ee jemali posojila dolgoročna
[42:51] posojila za zelo dolgo obdobje stanovanjska posojila sid na
[42:56] obrestno mero. To ni slabo, ker s tem se
[42:59] zmanjša vsaj negotovost za za posojilojemalce torej ob najemu
[43:05] posojila èe posamezniki točno vedo kakšna bo njihova.
[43:09] Kakšne bomo tizacije tega pustila, kakšne bodo obveznosti?
[43:12] To ni slabo. Seveda se to določena tveganja
[43:15] prenašajo na banke, posamezniki pa imajo seveda vsakič možnost,
[43:20] kot rečeno, refinancirati posojila.
[43:22] V kolikor ugotovijo, da bi nov ee novo posojilo bilo omogočeno
[43:27] po boljših obrestnih merah. Zdaj vem pa, kam cilja vaše
[43:31] vprašanje na to, ali smo z obrestnimi merami ee na na dnu
[43:38] ali se morda pričakuje. Brat jaz bom tako povedal.
[43:41] Glede na to, da smo v evroobmočju dosegli inflacijo
[43:47] pri našem cilju, da je to em, da te današnje naliza kažejo, da je
[43:52] v inflacija na prinašam srednjeročnem cilju em kar nekaj
[43:56] časa vsaj nekje 2 3 leta. Ne sem prepričan, da je trenutna
[44:00] obrestna mera evropske centralne banke primerna za to, da po ena
[44:05] strani ne spodbujamo dodatno ne spodbujamo inflacije po drugi
[44:09] strani. Ne zaviramo gospodarstva, kar
[44:12] pomeni, da smo nekje na neki normalni obrestni meri, kjer je
[44:17] oziroma nevtralni obrestni meri lahko rečemo.
[44:20] Smo na cilje so lahko prispel na cilj smo stališča našega
[44:24] mandata, da je inflacija tam, kjer si želimo, da je no, in če
[44:28] se, če se potem vrnemo na posujem posojilojemalce.
[44:32] Če so posojilojemalci jemali posojila pred nekaj leti, ko so
[44:36] bile obrestne mere precej višje, a ne najbrž zdaj imajo
[44:41] priložnost narediti kakšen obisk pri banki povprašati, kakšne so,
[44:47] kakšne so zadnje ponudbe in se potem že spet informirano
[44:51] odločit. Ali je primerno zamenjati, ker
[44:53] zamenjava tudi ni poceni, a ne, ne more posameznih vsake 2 leti
[44:57] menjat posojil. Gre za vprašanje stroškov
[45:00] hipotek notarja in tako naprej. Vedno pa se lahko posamezniki
[45:03] tudi odločijo za to, da se da jemljejo variabilne obrestne
[45:08] mere in potem se jim obrestne mere prilagajajo glede na to,
[45:11] kako se kaj se dogaja na trgu. Vaš odgovor razumemo takole,
[45:16] kdor še ni obiskal bančnika in ima visoko obrestno mero, naj to
[45:21] vendarle. Story ali narobe razumem vaš
[45:25] odgovor. Moj nasvet bi bil da vsak ki ee,
[45:30] ki se sooča tako ali drugače s finančnimi produkti.
[45:33] Banke se informira, ali so ti produkti bodisi depoziti bodisi
[45:38] posojila njemu v danem trenutku najbolj primerna.
[45:41] Seveda je vedno primerno, da se da se vprašajo tudi, ali lahko
[45:46] optimizirajo svoje svoje e posojila, ali lahko dosežejo
[45:50] kakšne prihranke pri odplačevanju.
[45:53] V kolikor v kolikor imajo ali pa če so preveč obremenjeni s
[45:59] svojimi posojili. V zadnje bančne bilance kažejo,
[46:03] da je v bankah še vedno lepo, da je donosnost kar velika, vendar
[46:07] ta upadla je in tukaj se vprašamo o konkurenčnosti bank
[46:14] oziroma konkurenci med bankami. Logično je, da.
[46:19] Bi človek razmišljal okej, če je malo težje, da je pred nami
[46:24] mogoče še kaka manjša bančna konsolidacija, da vas vprašam
[46:28] takole, kakšno je vaše stališče do vprašanja, ali imamo v
[46:32] Sloveniji primerno število bank ali je kaka preveč ali
[46:37] pričakujete še kakšno združitev prevzem?
[46:41] Zdaj slovenski bančni sistem ni nacionalen zaprt bančni sistem.
[46:47] Če bi bil takšen, potem bi morali na to vprašanje
[46:50] odgovoriti drugače. Slovenski bančni sistem je del
[46:53] evropskega visoko konkurenčnem, visoko konkurenčnega bančnega
[46:57] sistema. Meje so odprte posamezniki
[47:00] podjetja gredo lahko preko meja, kar pomeni, da da slovenske
[47:05] banke niso samo pod vplivom konkurence znotraj države, ampak
[47:09] tudi širše gledano drugo. Dejstvo pa je to, da je
[47:14] slovenski bančni sistem v Evropskem merilu izjemno majhen.
[47:18] Em. Celotni bančni sistem teh dobrih
[47:22] 50 milijard evrov bilančne vsote je za nekatero večje državo
[47:27] pravzaprav em predstavlja neko srednje veliko srednjeveliko
[47:32] banko, kar pomeni, da je vedno vprašanje optimi optimizacije
[47:37] bančnega poslovanja za bančni sistem.
[47:39] Vemo, da dobro posluje v smislu velikih številk, tako imenovano
[47:45] pravilo velikih številk dobro posluje, seveda, kadar lahko
[47:49] operira za. Visok velika velikim številom
[47:53] strank komitentom na ena in na drugi strani preveč em lahko
[47:58] rečem to, da se bančni sistem v Sloveniji sooča s problemi
[48:04] stroškovne učinkovitosti, ki jo lahko seveda optimizira tudi z
[48:08] morebitnimi za morebitnimi konsolidacija?
[48:11] Mi smo pa imeli v Sloveniji kar intenzivno obdobje manjši
[48:15] konsolidacije, ne nazadnje od finančne krize 2008 oziroma
[48:19] kasneje, potem ob dokapitalizaciji. 13 je kar
[48:23] nekaj bank se je združilo em tako imamo zdaj že zelo
[48:27] koncentriran ravni Slovenije, bančni sistem, ampak kot rečeno,
[48:32] em. Bančni sistem ne moremo gledati
[48:35] v izolaciji, ker ni v izolaciji, ker je del večjega.
[48:38] Ni pa izključeno, da ne bi se te želje po konsolidaciji
[48:42] nadaljevale. In okrepila.
[48:44] In da bi se to okrepilo ampak. Vedno mi kot kot nadzornik vedno
[48:50] gledamo s stališča stališča učinkovitosti bančnega sistema,
[48:54] zato, da lahko bančni sistem opravlja svoj posel, da je na
[48:58] ena strani, je varen za vse depozitarje, ki dajejo, ki
[49:02] posojajo denar bankam in na drugi strani, da potem bančni
[49:06] sistem lahko oziroma je sposoben financirati podjetja, predvsem
[49:11] in seveda tudi gospodinjstva. In to je ključno takšen bančni
[49:14] sistem želimo, ki bo delujoč, ki bo nenazadnje varen.
[49:18] Zato rabimo profitabilne banke em in to je tisto, kar je
[49:23] bistveno. Centralne banke nekatere tudi
[49:27] kupujejo zlato kot rezerva. Cena zlata.
[49:33] V zadnjih nekaj letih je kar opazno narasla, ali imate ob tem
[49:39] spoštovani gospod centralnih bančnik, kakršnekoli občutke.
[49:45] Seveda imam občutke pri vsem pri vseh naložbenih odločitvah.
[49:51] Èe smo vas zbrali banki, še posebej pozorni.
[49:55] Mi imamo relativno velik portfelj naših naložb, ki nam
[50:00] zagotavlja, ki nam zagotavlja prihodke, na osnovi katerih
[50:05] potem opravljamo svoj posel oziroma zagotavljamo naš mandat.
[50:09] In to nam zagotavlja tudi finančno neodvisnost.
[50:12] Z našim portfeljem se zelo resno ukvarjamo.
[50:14] Imamo, imamo resne analize em ozadju èe imamo več nivojsko
[50:22] odločanje ee in del del naložbene strukture, ki je del
[50:27] strateške alokacije naložb, ki je razporejena v različne
[50:31] naložbene produkte, je tudi seveda zlato.
[50:35] In ni ni skrivnost, da smo v letošnjem letu nekoliko povečali
[50:39] em naložbe v zlatu. Zdaj ga imamo že skoraj 4
[50:44] milijarde, ampak to je del. Širše zgodbe namen našega
[50:49] investiranja je srednjeročno dosegati pozitivne učinke.
[50:53] Tukaj so seveda cikli, včasih smo bolj uspešni, včasih manj,
[50:57] ampak na dolgi rok. Je pa naša krila z našega.
[51:02] Imate ukrep tu. Donosnost vašega premoženja
[51:04] pozitivna, kar se tiče kripto, smo pa zelo konzervativni in teh
[51:09] naložb nimamo niti o tem ne razmišljamo.
[51:12] A je zlato drago. Zlato je vedno drago, drago je
[51:16] zlato ali drago. To je vse vprašanje relativne
[51:20] relativne primerjave glede na druge finančne produkte in glede
[51:25] na zgodovino. Če danes pogledamo ceno zlata v
[51:27] primerjavi z 20. 30 let nazaj seveda visoko, ampak ne bi si pa
[51:33] drznil dati ocene ali je, ali je èe bi rekel drago predrago ali
[51:38] je na višku ali je v kakšnem drugem ciklu?
[51:42] Veliko govorite centralni bančniki o digitalnem evru in
[51:47] težko je pravzaprav ugotoviti iz vašega strokovnega izražanja.
[51:51] Kaj pravzaprav digitalni evro je, ampak jaz si to tako
[51:56] predstavljam. Seveda poenostavljam.
[51:58] Imaš digitalni evro pomeni, da imaš denarnico v telefonu račun
[52:04] nekje pri centralni banki na nek način in da potem s svojim
[52:09] denarjem tako kot z gotovino, ker je v bistvu tudi račun pri
[52:12] centralni banki. V bistvu pač plačam produkt
[52:16] storitev. Karkoli že grem s telefonom imam
[52:20] denarnico jaz pravzaprav več ne rabim banke.
[52:25] No em. Ali moje razmišljanje povsem
[52:29] zmotno. Vaše razmišljanje ne bom rekel,
[52:33] da je povsem zmotno, ni pa tudi točno èe mi želimo z digitalnim
[52:39] evrom. Približat bi rekel
[52:43] centralnobančni denar, torej ta javni denar ee potrebam potrebam
[52:49] posameznikom posameznikov in celotni družbi.
[52:51] Vemo, da se zanimanje za plačevanje z gotovino zmanjšuje.
[52:56] Ljudje iščejo druge, naprednejše bolj digitalne oblike plačevanja
[53:00] em mogoče tudi oblike plačevanja, ki so, ki so bolj
[53:04] preproste in tako naprej. Hkrati se moramo tudi v
[53:09] centralni ee sferi oziroma centralnobančni sferi.
[53:12] Vprašati, ali je naš produkt, ki ga imamo trenutno ponujamo
[53:16] seveda samo centralnobančni denar gotovina, ne tisti, ki bo
[53:20] primeren za prihodnost in razmišljanje o digitalnem evru,
[53:25] je nekaj, na kar ne gledamo kot konkurenčnost ali pa konkurenčen
[53:30] produkt nekim drugim produktom, ampak gre za komplementarno.
[53:34] Gre za komplementarno, gre za komplementarni produkt, ki bo
[53:38] omogočal plačevanje. Čim morda zdajle ni omogočeno,
[53:42] poglejte primere, če danes plačujete prijatelj, prijatelju,
[53:47] v Sloveniji je to precej enostavno.
[53:49] Imamo nacionalno plačilno shemo. Lahko si s telefonom prenesemo
[53:54] ee, če gremo skupaj na večerjo si razdelimo, plačamo preko ena
[53:57] od. Ali z gotovino ali zagotovila
[54:00] ali, ali iz bančnega računa imamo se po vse, to je v redu,
[54:04] ampak to je pri bankah račun. Seveda, ampak če grem zdaj
[54:08] drugače, če bi šel, pa jaz s kolegom iz ne vem.
[54:11] Iz Nemčije na večerjo in bi si želela po nemško razdeliti
[54:16] stroške. Te večerje bi imel pa relativno
[54:18] velike omejitve ne bi mogel, če ne bi seveda želela plačevati z
[54:22] gotovino. To prenos sredstev med državami.
[54:27] Kljub temu, da imamo, da imamo eno ta prostor, je relativno
[54:32] dolgotrajen, kompliciran in tako naprej.
[54:34] Torej dovolite mi, da vas tako vprašam za konec in vem, da je
[54:38] to neprijetno vprašanje. Imamo banke, banke.
[54:42] Načeloma služijo z izvajanjem plačilnega prometa in tudi
[54:48] razliko med aktivno in pasivno obrestno mero, torej kreditni
[54:53] posel in storitev plačevanja. Zdaj, če bi jaz imel digitalni
[54:58] evro, bo verjetno plačevanje prek banke, za katero mi
[55:02] zaračunajo neko provizijo, čeprav ne zelo veliko.
[55:05] Pravzaprav nepotrebno. Torej bank bančni biznis bo bolj
[55:08] odvisen od kreditov. Manj pa od.
[55:15] Storitev plačevanja. No ee bančni posel že zdaj ee
[55:21] pod vplivom različnih ponudnikov plačilnih storitev, ki niso
[55:25] banke ane in naš namen je seveda samo to, da vzpostavimo neko
[55:30] alternativno obliko plačevanja panevropsko, ki bi bila za vse,
[55:35] ki bi bila za vse. Konkurente torej konkurence je
[55:38] potem tudi, če je komplementarno, je lahko
[55:40] konkurenca lahko grem. Po drugi strani pa veste tudi
[55:43] to, da trenutno sistem plačevanja z.
[55:48] Karticami v Evropi temelji na na plačilnih shemah, ki niso
[55:52] evropske, ki izhajajo iz Amerike, ki izhajajo iz iz dr
[55:56] ugih in tukaj gre tudi za vprašanje, bi rekel em
[56:00] suverenosti. Vprašanje, ali lahko
[56:03] pričakujemo, da èe ne vem se nekoč neka administracija
[56:08] odloči, da postavi Evropo na črt na črni seznam in v tem primeru
[56:12] je evro dobrodošel digitalni evro in še nekaj ne gre za.
[56:19] Konkurenco bančnemu sistemu posamezniki bodo še vedno morali
[56:22] imeti svoj račun pri banki. Samo račun digitalnega evra se
[56:27] bo se bo polnil in še tam bo omejitev.
[56:30] To ne bo neomejen. Količina denarja in še neka
[56:35] prednost je. Spomnite se primer španije, ko
[56:39] so bile, ko so bile poplave, če nisi imel gotovine, nisi mogel
[56:43] plačevati, torej bančne kartice ne delujejo v izpadu elektrike v
[56:49] spati. Internet pa tudi telefoni ne?
[56:53] Telefoni bodo delovali oziroma rešitev iz digitalni evro bo
[56:56] delovala v primeru ëe, če ne bo, če ne bo internet tako naprej,
[57:01] torej v takoimenovani offline v tako imenovani offline rešitvi.
[57:05] Torej banke ne bodo tako trpele zaradi digitalnega evra, ker se
[57:11] je našel nek kompromis tu bodo pa pod udarom ponudniki
[57:17] plačilnih storitev. V mislih imam viso in mastercard
[57:21] ameriška sistema ali poenostavljam.
[57:25] Ee v bistvu je namen ee digitalnega evra, med drugim
[57:29] tudi to, da v Evropi zagotovimo našo suverenost.
[57:33] Seveda, da smo tudi, da smo neodvisni ee od kritične
[57:38] odvisnosti, kjer smo zdaj od sistemov, ki izhajajo izven
[57:42] Evrope. In še nekaj moram povedat vsako
[57:45] leto za provizije različnih kartičnih shem iz Evrope iz
[57:50] Evrope gre kar nekaj milijard evrov.
[57:55] Denarja in to je nekaj, kar lahko ostane potem v bančnem
[57:59] sistemu in tudi zato menim, da se banke nimajo kaj bati, ker ta
[58:03] del plačevanja bo, pa bo pa za vse uporabnike zastonj, a ne
[58:09] tudi za tudi za manjša podjetja, tudi za trgovce, za prodajalce,
[58:13] ki zdaj plačujejo visoke provizije bank, kartičnih shem
[58:17] amane, ki gre potem izven Evrope in v Evropi ne pustijo nič.
[58:22] Èe bo, bo boljši, kar pomeni, da so prednosti ne gre.
[58:27] Za neko grožnjo bankam gre za komplementar in tudi v smislu
[58:33] varčevanja. Digitalni evro ni temu namenjen,
[58:36] ker bo omejitev v obsegu tega, koliko boste imeli, lahko v
[58:40] svoji denarnici, če hočete na telefonu ali pa kje drugje.
[58:45] Torej, povedali ste, da bo komplementarno bančnemu sistemu,
[58:51] niste pa povedali, da bo komplementarno kar tičarjem.
[58:56] Em zdaj tehnične rešitve glede digitalnega evra se šele zdajle
[59:01] ee uvajajo ee prejšnji teden oziroma ob koncu oktobra smo na
[59:08] gavarni kanclerju ecb ja zaključili s prvo fazo, začeli
[59:12] oziroma potrdili novo fazo digitalnega evra, ki se, ki se
[59:17] nanaša predvsem na tehnične rešitev tehnične rešitve, ki
[59:23] bodo takšne, ki bodo posameznikom, ljudem,
[59:25] uporabnikom. Em primerne blizu takšne, ki
[59:29] bodo em uporabne ane in bo bodo v korak s časom točno.
[59:35] Kakšna bo tehnična rešitev? Ee še ne vemo, vemo pa, da mora
[59:40] biti zelo inovativna, ker so tudi drugi ponudniki plačilnih
[59:44] storitev zelo inovativni, imajo različne uporabniške izkušnje,
[59:49] uporabniška izkušnja digitalnega evra mora biti najvišja možna
[59:53] mora biti, kot rečeno v online v offline.
[59:56] In poceni. In seveda poceni tako.
[59:59] Hvala vam, lepa je doktor dolenc če je to vprašanje za konec vsi
[1:00:03] govorimo o pomanjkanju kadrov. Težko je dobiti ljudi, ali imate
[1:00:08] s tem probleme tudi v banki Slovenije?
[1:00:11] Nedvomno je dejstvo to, da imamo v Sloveniji tesen trg dela, zelo
[1:00:16] težko je dobiti zelo težko dobiti kadre usposobljene ee,
[1:00:21] visoko kvalificirane, visoko motivirane.
[1:00:23] To je na splošno in tudi za banko Slovenije tako drži.
[1:00:26] Ampak je pa banka Slovenije kar konkurenčen delodajalec.
[1:00:31] Mi si trudimo biti konkurenčni, kjer moramo biti, a ne.
[1:00:36] Seveda pa imamo kot vsi ee v Sloveniji izzive ee.
[1:00:42] Menim pa, da banka Slovenije èe je inštitucija še vedno, ki
[1:00:46] privablja, ki privabljajo ljudi, ki privablja mlade z izzivi,
[1:00:51] strokovnimi izzivi tudi z em tudi z nalogami, ki jih, ki jih
[1:00:56] opravljamo, ne nazadnje tudi za mednarodno vpetostjo in da je
[1:01:00] kot takšna zelo zanimiva institucija.
[1:01:02] Plače seveda ni najpomembnejša stvar, vendar ne bi zmanjševal
[1:01:06] pomena plače. Kot rečeno, ee banka Slovenije v
[1:01:10] smislu kadrov nastopa na trgu. Tukaj so pritiski zelo visoki.
[1:01:15] Èe imamo neposredne konkurente, če temu tako rečemo bančnem
[1:01:19] sistemu v visokotehnoloških podjetjih.
[1:01:21] Naši zaposleni so zaposleni z zelo visoko izobrazbo ee od
[1:01:28] diplomiranih ekonomistov naprej, tako da se je treba temu
[1:01:32] prilagajati. Seveda.
[1:01:33] Spoštovani doktor jelenc jaz vam želim.
[1:01:36] Čim več uspešnih kadrov in čim bolj premaguje čim bolje
[1:01:40] premaguje te izzive. Hvala vam lepa za pogovor.
[1:01:43] Hvala lepa. Poslušali ste francosko b.
[1:01:46] Vabimo vas, da se naročite na naš kanal.
[1:01:48] Tako ne boste zamudili prihodnjih epizod.

Shows are listed from Apple Podcasts' charts and directory, and Podcast Index where it is used. Every show and episode belongs to its publisher and plays from the publisher's own feed; this site hosts none of them.